Objavljeno: 6.9.2018 | Posodobljeno: 6.9.2018

Spoštovani!

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je od srede do petka (od 5. do 7. septembra) mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Religija v filozofiji in izzivi sodobnosti. Ugledni domači in tuji predavatelji govorijo o dialogu med sodobno filozofijo religije in teologijo. Osrednji gost konference je francoski filozof, akademik Jean Luc Marion, ki je imel na prvi dan konference predavanje z naslovom Razodetje kot fenomen in njegovo odprtje

Na kratko o Marionu

Jean Luc Marion (roj. 1946) je angažiran katoliški intelektualec, eden izmed najprodornejših francoskih mislecev. Predaval je filozofijo na pariški Sorboni in na univerzi v Chicagu. Bil je osebni prijatelj in svetovalec pariškega kardinala Jeana Marie Lustigerja, čigar sedež je Morion nasledil v francoski akademiji »nesmrtnikov«. Bil je med ustanovitelji mednarodne teološke revije Communio, učenec in sodobnik filozofov Derridaja in Levinasa. Kot je povedal dekan Teološke fakultete dr. Robert Petkovšek je Marion kot profesor na Katoliškem inštitutu v Parizu imel študentom navado reči: »Najgloblje resnice so čisto preproste – so pa najtežje dosegljive. Do njih vodi najdaljša pot."

"Krščansko razodetje kot fenomen"
Na predavanju, odprtem za javnost,  je Marion govoril o razodetju kot fenomenu. Razvil je misel, da krščanstvo temelji na veri, da se je Bog razodel – da je torej Bog »razkril« samega sebe, pri čemer to razodetje doseže polnost v osebi Jezusa Kristusa. Toda če to razodetje razumemo z neustreznimi pojmi, lahko kaj hitro zapade kritiki, da je nekaj neracionalnega in nevredno verjetja. Težava je v tem, ker imamo zelo ozek pojem glede tega, kaj velja za umno, za logično in kar lahko sprejemamo za resnično. Zato je po mnenju Mariona potrebno napraviti najprej premik v filozofiji, ki se ukvarja s človeškim izkustvom. "Kaj v našem vsakdanjem izkustvu ne srečujemo pojave ali fenomene, ki nas presegajo, ki so celo paradoksalni, vendar zato še zdaleč niso »ne-umni«?" Marion te pojave imenuje »nasičeni fenomeni«, ker se nam dajejo na način, da jih ne moremo zaobjeti v našo misel prav zato, ker so tako obilni. "Ali ni obličje sočloveka, ki stoji pred nami, takšen nasičen fenomen? Njegova resnica je drugačna kot je znanstvena razvidnost ali kot tista resnica, ki jo lahko povsem obvladamo. Zato že v filozofiji nimamo enega samega modela resnice, temveč moramo dopustiti tudi fenomene, ki so presežni in paradoksalni." Marionov nasičen fenomen dr. Branko Klun primerja z našim pogledom v sonce. "Strogo gledano sonca ne vidimo, ker nas njegova svetloba preplavi in je ne moremo ujeti v naš vid. In če v našem življenju prepoznavamo takšne fenomene, ki jih mi ne obvladujemo in se razodevajo sami od sebe, potem je to prvi korak do odprtosti, da lahko obstaja tudi poseben nasičen fenomen – namreč Bog, ki sam sebe razodene in čigar razodetje presega možnosti našega mišljenja. Tako vera v Boga, ki se je razodel, ni nekaj iracionalnega in v nasprotju z razumom, temveč razodetje Božje logike. Božje razodetje, ki je vredno tega imena, se ne more dogajati tako, da bi mi ljudje s svojo omejeno logiko postavljali pogoje Bogu, temveč se mora Bog razodeti glede na svoje lastne pogoje in po svoji lastni logiki.« Marion torej želi pokazati, da je tudi Božje razodetje fenomen, ampak fenomen popolnoma drugačne vrste in do tega fenomena lahko pristopamo le, če v življenju že opažamo drugačen način razodevanja resnice.

Več o predavanju si lahko prebere na povezavi. 

Vabimo vas, da si ogledate galerijo slik iz včerjašnjega predavanja.