Objavljeno: 28.8.2023 | Posodobljeno: 22.12.2023
Mednarodni bibliografski seznam znanstvenih revij DOAJ (Directory of Open Access Journal) indeksira in omogoča dostop do kakovostnih, recenziranih revij z odprtim dostopom. Ob svoji 20. obletnici delovanja vključuje 80 jezikov, 134 držav, 19.680 revij in 9.068.483 člankov. Vključen je tudi na seznam BIBLIO-A, seznam Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijo dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ki se upošteva pri vrednotenju znanstvene in strokovne uspešnosti v Sloveniji.
Ob obletnici je DOAJ med vsemi revijami, ki jih indeksira, izbral sedem »glasov«, DOAJ voices, med drugim tudi revijo Edinost in dialog, ki jo ureja dr. Samo Skralovnik, glavni in odgovorni urednik.
Odprti dostop, odprta znanost
DOAJ je eden največjih podpornikov odprtega dostopa do znanstvenih objav, t.i. odprte znanosti, v svetovnem merilu. Odprti dostop do znanstvenih objav pomeni brezplačen dostop do celotne vsebine znanstvenih objav brez časovnega embarga – v repozitoriju, na svetovnem spletu ali na založnikovem spletnem mestu – ter uporabo modela avtorskih pravic s prostimi licencami. Proste licence pomenijo, da ima vsak uporabnik takojšen brezplačen dostop do člankov, objavljenih v reviji, in sme brati, prenašati, kopirati, distribuirati, tiskati, iskati ali jih uporabiti za kateri koli drug zakonit namen.
DOAJ indeksira znanstvene revije, ki svoje vsebine dajo na voljo brezplačno, brez časovnega zamika ali zahteve po registraciji uporabnikov in izpolnjujejo visoke standarde kakovosti, predvsem z vidika postopka recenzije in uredniškega nadzora kakovosti. Poslanstvo DOAJ je "povečati prepoznavnost, dostopnost, ugled, uporabo in vpliv kakovostnih, recenziranih, odprto dostopnih znanstvenih raziskovalnih revij po vsem svetu, ne glede na disciplino, geografijo ali jezik."
Edinost in dialog, revija za ekumensko teologijo in medreligijski dialog
Edinost in dialog je znanstvena revija Inštituta Stanka Janežiča za dogmatično, osnovno in ekumensko teologijo ter religiologijo in dialog Teološke fakultete UL z recenzijo. Prva številka revije Edinost in dialog je izšla leta 2013 kot nadaljevanje tradicije, ki sega v leto 1927, ko je začel izhajati list Kraljestvo božje. Revija je odprtodostopna, članki v reviji so objavljeni pod pogoji licence CC BY 4.0 International. Izhaja dvakrat letno, objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke in prispevke s področja ekumenizma in medverskega dialoga s poudarkom na krščanskih verstvih, judovstvu in islamu. Raziskovalci se ukvarjajo s sodobnimi teološkimi in kulturnimi problemi, ki so prisotni tako v Sloveniji kot v širši regiji, zato ima revija tako nacionalni kot mednarodni pomen. Večina člankov, do dve tretjini vsebine, je napisana v slovenščini. To je jezik, ki ga govori samo 2 milijona ljudi, zato je pomembno, da revija domačemu jeziku posveča posebno pozornost. Objavlja seveda tudi v drugih jezikih, kot so angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina itd.
Kazalnik SJR (kazalnik prestiža znanstvenih revij, ki upošteva tako število citatov, ki jih prejme revija, kot tudi ugled revij, od koder prihajajo citati) je reviji že v letu 2020 dodelil oceno Q1 (best quartile), kar pomeni, da je bila revija uvrščena med 25 % najboljših revij v svoji kategoriji (Arts and Humanities, Religious Studies).
Spletna stran revije: https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/edinost-in-dialog.
Celoten intervju, The story behind the journal: Edinost in Dialog (Unity and Dialogue)
ki ga je z dr. Skralovnikom opravila Katrine Sundsbø (DOAJ), dostopen tukaj: The story behind the journal: Edinost in Dialog (Unity and Dialogue) – DOAJ News Service
Kakšna je vaša vloga pri reviji in kaj vas motivira za sodelovanje?
Po stroki sem biblicist, zato mi je tematika revije pri srcu! Leta 2015 sem začel sodelovati kot pomočnik glavnega in odgovornega urednika, oktobra 2021 me je Senat TEOF UL imenoval za glavnega in odgovornega urednika.
Photo of Samo Skralovnik. © All rights reserved Siniša Kanižaj / Družina
Za sodelovanje me motivirata dva razloga. Prvič, globoko sem prepričan, da je prizadevanje za dialog edina možna strategija našega preživetje na mednarodni ravni. Menim, da konfliktov ni mogoče rešiti brez poglobljenega medsebojnega poznavanja. Najučinkovitejši način za preprečevanje prihodnjih konfliktov je dialog in sodelovanje v dialogu, ki temelji na znanstvenih pristopih. Pri tem ne smemo izključevati drugih, ohranjati dialog le v akademskih krogih, in odprti dostop je način, da to preprečimo.
Drugič, za sodelovanje me motivira prizadevanje za znanstveno odličnost. Moj predhodnik je imel jasno vizijo, ki sem jo nadaljeval in nadgradil. Revijo smo s premišljenim pristopom umestili na mednarodni zemljevid znanstvene prepoznavnosti z vključenostjo v pomembne bibliografske baze, kot npr. ATLA (Religion Database American Theological Library Association), ERIH PLUS (European Reference Index for the Humanities), IxTheo (Index Theologicus), RTA (Religious and Theological Abstracts), Scopus, DOAJ (Directory of Open Access Journals). Po kazalniku SJR je revija od leta 2020 uvrščena med 25 % najboljših revij v svoji kategoriji.
Verjamem, končno, da mora obstajati nekaj več kot le znanstvene točke, razvrstitve in indeksiranje. Te stvari nam seveda kažejo, da smo na pravi poti in da objavljamo kakovostna besedila. Vendar pa mora biti v tem tudi srce.
Kakšno je vaše osebno mnenje o odprtem dostopu?
Verjamem, da morajo vsi deležniki raziskovalnega cikla – knjižnice, raziskovalci in založniki – sodelovati pri vzpostavitvi sistema znanstvenega objavljanja, ki je bolj dostopen, učinkovit, pravičen in pregleden. Odprt dostop omogoča znanstvenikom, da preverijo predhodno objavljene podatke, združijo različne podatke in delujejo bolj interdisciplinarno v nacionalnih in mednarodnih okvirih. S tem je raziskava cenejša, hitrejša in bistveno izboljšana njena kakovost. To je resnično korist za vse, saj odprt dostop koristi raziskovalcem, institucijam, založnikom in družbi.
Menim, da je nesprejemljivo, da v svetu, ki je povezan na toliko ravneh, nekatera znanstvena področja ali dognanja postanejo monopoli, kamor raziskovalci ali javnost nimajo dostopa. Trdno verjamem, da mora biti znanost odprta za vse.
Zakaj menite, da je DOAJ pomemben za znanstveno skupnost?
Po mojem mnenju vključenost revije v DOAJ predstavlja nekakšen "certifikat", to je zagotovilo, da je določena revija dosegla niz standardov kakovosti. Npr. v Sloveniji ima Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijo dejavnost Republike Slovenije (ARIS) sezname mednarodnih bibliografskih baz podatkov, ki jih upošteva pri kategorizaciji in točkovanju znanstvenih objav, toda agencija sama nima orodij ali možnosti, da bi ocenila vsako revijo, zato uporablja obstoječe baze podatkov, DOAJ je ena od teh.
https://pl.wikipedia.org/wiki/Directory_of_Open_Access_Journals#/media/Plik:DOAJ_logo-colour.svg
