Objavljeno: 8.9.2023 | Posodobljeno: 8.9.2023

V nedeljo, 3. septembra, smo na RTV Slovenija spremljali oddajo Intervju. Ker je bila v oddaji omenjena tudi naša fakulteta, smo se morali na nekatere izjave v intervjuju odzvati. Z vami delimo dopis, ki smo ga poslali na naslov Varuha pravic gledalcev, novinarke Ksenije Horvat, glavne urednice Jadranke Rebernik in urednika oddaje Intervju Jožeta Možine.

Spoštovani,

 

kot predstavniki Univerze v Ljubljani Teološke fakultete smo se dolžni odzvati na vsebino oddaje Intervju, ki je bila predvajana v nedeljo, 3. septembra na 1. programu TV Slovenija. Voditeljica Ksenija Horvat je gostila klinično psihologinjo dr. Sano Čoderl Dobnik.

 

Vsekakor razumemo, da je potrebno predstavljati različna izhodišča, poglede in mnenja in da se je nacionalna televizija tokrat odločila za predstavitev stališč kliničnih psihologov v aktualni tematiki normativne ureditve psihoterapevtske dejavnosti. Upamo, da bodo na podoben način predstavljena tudi druga stališča – med drugim stališče Univerze v Ljubljani Teološke fakultete, ki je v skladu z nekaterimi evropskimi standardi in dobrimi praksami evropskih držav.

 

Ne glede na spoštovanje avtonomije nacionalne televizije in svobode izražanja pa moramo odločno opozoriti na dejstvo, da so se v tem intervjuju vsa izobraževanja za področje psihoterapije, ki se izvajajo izven specializacije iz klinične psihologije, poimenovala oz. prikazovala kot "zasebni sektor". To ne drži. Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta že več kot 20 let izobražuje za področje zakonske in družinske terapije z akreditiranimi študijskimi programi, ki so potrjeni tudi s strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, torej v okviru javnega visokega šolstva. 

 

Zdi se nam nedopustno, da se v javnosti ustvarja vtis, da izobraževanje v okviru tako ugledne institucije, kot je Univerza v Ljubljani, nima svoje veljave ali da celo ni dovolj strokovno, znanstveno oziroma da ne goji visokih standardov pri doseganju potrebnih kompetenc in etičnosti za opravljanje psihoterapevtskega poklica.

 

Prav tako se moramo odzvati na trditve v oddaji, da nasprotna stališča, kot jih je v intervjuju predstavila dr. Čoderl Dobnik, vodijo v možnosti, da bo študent po 5-letnem študiju po maturi lahko samostojno opravljal psihoterapevtski poklic. Tudi to ni res. Sedanja pot za opravljanje psihoterapevtskega dela po modelu družinske terapije, za katerega izobražuje Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta, je triletni univerzitetni študij, dvoletni magistrski študij, dvoletni program izpopolnjevanja in dve leti t.i. stažiranja (praktičnega terapevtskega dela pod supervizijo). Skupaj to znese 9 let. Zato ne držijo trditve, da psihoterapevti, ki se izobražujejo izven "javnega zdravstva", prehitro oz. premladi pridejo do možnosti opravljanja psihoterapevtske dejavnosti in da ne pridobijo ustreznih kompetenc.

 

Opozorili bi tudi na to, da se je voditeljica nekajkrat sklicevala na osnutek zakona, ki uradno ne obstaja. Člani delovne skupine namreč osnutka zakona še niso prejeli.

 

Seveda se tudi z mnogimi drugimi izjavami in stališči dr. Čoderl Dobnik ne strinjamo in za nekatere menimo, da so zavajujoče, strokovno problematične in nepravilne. Na naši fakulteti spoštujemo odprt dialog in verjamemo, da so lahko vsakršna stališča korektno predstavljena. Ne podpiramo pa izključujočega govora in diskreditacij, ki smo jim bili priča v intervjuju.

 

Ne glede na vse diskreditacije še vedno verjamemo v dialog znotraj naše stroke, ki skrbi za duševno zdravje v naši državi. Pri tem pa ima seveda pomembno vlogo tudi medijsko poročanje, od katerega v bodoče pričakujemo več nepristranskosti, korektnosti oziroma uravnoteženega predstavljanja stališč.

 

V pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo.

 

S spoštovanjem,

 

doc. dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije
prof. dr. Robert Cvetek, univerzitetni diplomirani psiholog, spec. zakonske in družinske terapije
prof. dddr. Christian Gostečnik
prof. dr. Barbara Simonič, spec. zakonske in družinske terapije
prof. dr. Tomaž Erzar
prof. dr. Tanja Repič Slavič
izr. prof. dr. Katarina Kompan Erzar
doc. dr. Tanja Pate
doc. dr. Drago Jerebic, spec. zakonske in družinske terapije
doc. dr. Sara Jerebic, spec. zakonske in družinske terapije
doc. dr. Nataša Rijavec Klobučar, spec. zakonske in družinske terapije
asist. dr. Tanja Valenta, spec. zakonske in družinske terapije
asist. dr. Barbara Kreš, spec. zakonske in družinske terapije