Raziskovalni projekti so (so)financirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
|
Članica UL |
UL Teološka fakulteta |
|
Šifra |
J6-5567 |
|
Naziv projekta |
Beseda v dialogu |
|
Obdobje |
1.8.2013 - 31.7.2016 |
|
Letni obseg |
1,06 FTE |
|
Vodja |
|
|
Veda |
Humanistične vede / Teologija |
|
Sodelujoče RO |
|
|
Vsebinski opis projekta |
Sveto pismo Stare in Nove zaveze predstavlja univerzalno zgodovino kot vse obsegajočo zgodbo o svetu od stvarjenja do eshatološke dopolnitve. To sestavlja osnovni teološki okvir, ki je utelešen v veroizpovedih, simbolih in liturgijah in ga razlagajo v različnih komplementarnih pristopih in metodah v znanosti, umetnosti in religiji. Svetopisemska vizija univerzalne zgodovine temelji na ključnem mestu in metaforičnem pomenu besede v Svetem pismu ter v judovsko-krščanski religiji in kulturi, ki obsega kozmološke in osebnostne razsežnosti v intenzivnem medsebojnem delovanju. Bog se obrača na zemljo (Iz 1,2; Ag 1,11; Ps 50,4), govori naravnim bitjem (1 Mz 1,11; 3,14; Iz 45,8; Job 37,6; 38,35) in jih kliče po imenu (Iz 40,26; Ps 147,4). Kozmična razsežnost Božje govorice prek stvarstva izstopa v pesniškem opisu v Ps 19,2-7 in Ps 29. V Ps 29,4-5 beremo: »To ni govor, to niso besede, njihov glas je neslišen; po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede.« V osebnem razmerju se Božja beseda sporoča v sanjah, videnjih, glasovih iz oblakov, kakor tudi neposredno človekovemu umu in srcu. V kontekstu izročil o stvarjenju, izvolitvi in zavezi se posebna teža pripisuje vlogi Jezusa iz Nazareta kot »središča časa« v Novi zavezi. Znanstveno izhodišče projekta je nesporna ugotovitev primerjalnega študija filozofije in teologije, da judovsko-krščanski koncept besede bistveno dopolnjuje koncept besede v splošni rabi jezika in v filozofiji jezika. Semantični in hermenevtični obseg svetopisemskega koncepta besede določa religijsko hermenevtiko, smeri razvijanja sistematične teologije in smeri raziskovanja zgodovine Cerkve. Religijskim in humanističnim vedam dodaja kriterije, ki za splošno raziskovanje humanistike niso samoumevni. Zgodovina filozofije, bibličnih ved in teologije omogoča ugotovitve, pod katerimi vidiki judovsko-krščanski koncept besede dopolnjuje splošni koncept besede, posledično komunikacije in dialoga. Eno izmed pomembnih področij raziskovanja koncepta besede v takšnem širšem kontekstu sta teorija in praksa prevajanja na splošno in posebej prevajanja Svetega pisma. Drugo pomembno področje raziskovanja je transformacija svetopisemskih motivov in simbolov v literaturi poznejših obdobij. Zasnova interdisciplinarnega projekta »Beseda v dialogu« temelji na osrednjem pomenu koncepta besede v naši kulturi in na dejstvu, da na področju eksegeze svetopisemske in splošne literature, sistematične teologije in zgodovine Cerkve obstaja zelo malo študij, ki koncept besede obravnavajo v širšem kulturnem, medkulturnem in med-religijskem kontekstu. Člani raziskovalne skupine s področij biblicistike, literarne zgodovine, sistematične teologije in zgodovine Cerkve si zastavljajo nalogo, da na temelju ustrezne primerjalne analize izbranih področij in konkretnih primerov pridejo do spoznanja, kako funkcionira vsakršna in posebej svetopisemska beseda v konkretnem kulturnem okolju v sporočanju vrednot, iluzij, propagande, magije in »mistifikacije« oblasti. Člani projektne skupine se soočajo z izzivom iskanja resničnih možnosti dialoga med posamezniki, skupinami, narodi, religijami in kulturami. S tem izzivom se odpira vprašanje, kako lahko teologija stopi v tvoren dialog s sodobno znanostjo in umetnostjo. Edinstveno širok semantični pomen svetopisemskega koncepta besede določa znanstveno izhodišče projekta, omejen izbor dokumentov za natančnejšo analizo pa omogoča njegovo izvedljivost in izvirnost. |
|
Sestava projektne skupine |
|
|
Faze projekta in njihova realizacija |
|
|
Bibliografske reference |