Raziskovalni projekti so (so)financirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.
|
Članica UL |
UL Teološka fakulteta |
|
Šifra |
J5-9349 |
|
Naziv projekta |
Proces razreševanja fizičnega in spolnega nasilja ter relacijska družinska terapija |
|
Obdobje |
1.7.2018 - 30.6.2021 |
|
Letni obseg |
0,98 FTE |
|
Vodja |
|
|
Veda |
Družboslovne vede / Psihologija |
|
Sodelujoče RO |
|
|
Vsebinski opis projekta
|
Posamezniki, ki so v otroštvu doživeli fizično ali spolno nasilje ter se v odraslosti soočajo s posledicami, potrebujejo za globinsko preoblikovanje vzorcev, odnosov in notranje drže strokovno pomoč, da se ne znajdejo več v začaranih krogih nasilja, ali kot žrtve ali kot storilci in da ne doživljajo neprijetnih posledic nasilja ali jih celo prenašajo naprej na otroke (Gostečnik 2015, 2017; Repič Slavič 2008, 2017). S področja pomoči je sicer veliko različnih tehnik, svetovalnih metod in pristopov, kar pa omogoča le razreševanje na bolj površinski ravni, saj ni dovolj možnosti za naslavljanje vseh dinamik in čustvenih stanj, ki jih pusti travma nasilja. Sodobna relacijska psihoterapevtska paradigma, kamor se uvršča tudi model relacijske družinske terapije (Gostečnik 2011, 2012, 2013) poudarja prav to: nerazrešene psihične vsebine, ki so tudi nevrobiološko vpisane v naše telo, prihajajo na dan v različnih simptomatičnih in velikokrat nefunkcionalnih oblikah vedenja. RTD preko mehanizmov projekcijsko introjekcijske identifikacije (transferja in kontratransferja) prodira v nezavedni spomin in tako z ozaveščanjem le tega pomaga regulirati posameznikova psihobiološka stanja in afekte, ki izhajajo iz teh stanj. Model RDT je poleg močne teoretične utemeljitve tudi empirično preverjen, saj je že bila preverjena njegova učinkovitost v raziskavi o čustvenem procesiranju in spodbujanju razvoja čustvenega procesiranja (Cvetek M. 2013; Ferčak 2013) ter tudi pri problemih, kot so npr: ločitev (Simonič 2015; Simonič in Rijavec Klobučar 2017), zasvojenosti od alkohola in psihoaktivnih substanc (Dular 2012; Jerebic 2013; Trtnik 2016), čustvena regulacija (Kreš 2016, Cvetek M. 2013), spolne zlorabe (Jerebic 2016; Repič 2008), depresija (Stvarnik 2017), fizično kaznovanje (Poljak Lukek 2011), žalovanje (Pate 2015), poporodna depresija (Tisovec 2016)… Prav zaradi tega pričakujemo, da bo relacijska družinska terapija učinkovita tudi pri predelavi nasilja, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na fizično in spolno nasilje, saj klinične izkušnje kažejo, da so posledice in razreševanje le teh, najbolj problematične in kompleksne ter zahtevajo celostno obravnavo človeka, njegovih vzorcev, dinamik, v katere je vpet. Prav tako zajema uspešna terapevtska predelava tudi globinski vpogled v odnose, v katere je vpleten posameznik, vključno z medgeneracijske čustvene prenose (Gostečnik 2009, 2015, 2016) . V ta namen se bomo osredotočili predvsem na tri področja: a.) na transgeneracijski prenos travme nasilja (pojavljanje nasilja v kontekstu družinskih generacij in neučinkovitost razreševanja; relacijska zgodovina in dinamika posameznika, njegovega sistema in odnosov), b.) na učinkovitost in uspešnost RDT: PRED terapevtskim procesom: VEČ individualnih problemov pri: izražanju negativnih afektov, močnih impulzih, samoizražanju, fleksibilnosti, razumevanju sebe, zlorabi substanc in samosprejetosti; VEČ težav pri regulaciji agresije (fizične, verbalne), jeze in sovraštva; VEČ težave na področju zmožnosti samokontrole; NEUSTREZNO doživljanje nasilja in odnos do izvajanja nasilja v odnosih; SLABA telesna samopodoba; POMANJKANJE razmejitev v odnosih. PO zaključenem terapevtskem procesu: MANJ individualnih problemov pri: izražanju negativnih afektov, močnih impulzih, samoizražanju, fleksibilnosti, razumevanju sebe, zlorabi substanc in samosprejetosti; MANJ težav in izboljšanje regulacija agresije (fizične in verbalne), jeze in sovraštva; MANJ težav na področju zmožnosti kontrole; USTREZNO doživljanje nasilja in ničelna toleranca do izvajanja nasilja v odnosih; IZBOLJŠANA telesna samopodoba; POSTAVLJANJE zdravih razmejitev v odnosih. c.) na raziskovanje ključnih intervencij in sprememb v procesu RDT pri predelavi fizičnega in spolnega nasilja. |
|
Sestava projektne skupine |
|
|
Faze projekta in njihova realizacija |
Raziskovalni projekt bo trajal tri leta. Organiziran bo v okviru dveh raziskovalnih ustanov, vključeval pa bo pomembne domače raziskovalce s področja zakonske in družinske terapije. Vodja projekta že ima izkušnje z vodenjem, zato bo realizacija aktivnosti in ciljev projekta omogočena. Poleg vodje bo v projektu sodelovalo še šest raziskovalcev. Tako vodja kot vsi ostali raziskovalci so poleg znanstveno-raziskovalnih sposobnosti, kar kažejo številne objave znanstvenih prispevkov in predstavitve referatov, tudi visoko kvalificirani na področju strokovnega psihoterapevtskega dela z zakonci, pari in družinami, saj jih je od tega pet že doktorjev znanosti s področja zakonske in družinske terapije, ena pa je še kandidatka (doktorandka). Njihove teze zajemajo področje družine in medosebnih odnosov. Vsi so pri Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije pridobili naziv terapevt, nekateri tudi supervizor in učitelj. Vsi imajo od 10 - 20 let kontinuiranega kliničnega dela po psihoterapevtskem modelu relacijske družinske terapije. Strokovne kompetence raziskovalcev s področja zakonske in družinske terapije še dodatno potrjujejo njihovo usposobljenost za izvajanje predlaganega raziskovalnega projekta, prav tako pa zagotavljajo etičnost raziskovanja, saj so raziskovalci v okviru svoje strokovne dejavnosti zavezanih upoštevanju določil raziskovanja, kakor jih določajo etični kodeksi domačih in mednarodnih terapevtskih združenj, katerih člani so. Projekt bo sledil temeljnim načelom vodenja in upravljanja projektov. Na začetku bo izdelan podoben načrt dela, naloge in odgovornosti bodo jasno razdeljene med članeprojektne skupine. Glede na prijavo bo pripravljen tudi podroben časovni načrt projekta, ki bo vseboval pomembne mejnike. Doseganje ciljev bo sproti spremljano, sprejeli se bodo vsi potrebni ukrepi, da se zaobide morebitne probleme ter zaostanke. Vsi člani bodo redno poročali o svojem delu, vodja projekta pa bo skrbel tudi za pripravo letnih poročil financerju ter končnega poročila. Na rednih mesečnih srečanjih članov raziskovalne skupine bo pripravljen načrt dela ter razdelitev nalog in odgovornosti. Organizirani bodo interni seminarji, da se bo sproti delilo rezultate dela in izmenjevalo izkušnje. 1. leto: prvo leto projekta bo namenjeno predvsem pridobivanju dovolj širokih teoretičnih osnov, ki se nanašajo na proces razreševanja fizičnega in spolnega nasilja, obenem pa v snovanje empiričnega raziskovanja. Člani raziskovalne skupine bodo glede na porazdeljene naloge in odgovornosti vsak s svojega stališča raziskovali širša teoretična izhodišča, ki se povezujejo s procesom razreševanja fizičnega in spolnega nasilja ter preučevali domače in tuje že obstoječe sorodne raziskave, ki se nanašajo na izbrano tematiko. Pri tem bodo na rednih mesečnih srečanjih svoje ugotovitve in njihovo relevantnost preverjali med seboj, ko bodo predstavljali ostalim članom svoje delo ter dobili njihove odzive. Rezultat tega obdobja bo določitev konkretnejših izhodišč za nadaljnje empirično raziskovanje (priprava merskih instrumentov in postopkov) in tudi že začetek empiričnega raziskovanja (zbiranje podatkov z vprašalniki in izvajanje ter spremljanje terapevtskih procesov). Izsledki teoretičnega študija bodo predstavljeni v obliki preglednih znanstvenih člankov oz. prispevkov na domačih in tujih znanstvenih konferencah (npr. vsakoletni mednarodni kongres Združenja zakonskih in družinskih terapevtov ipd.). 2. leto: V drugem letu projekta bodo člani skupine nadaljevali z raziskovalnih delom, ki se bo osredotočalo predvsem na empirično raziskovanje s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami raziskovanja. Raziskovalci bodo glede na področje oz. naloge, ki so jim bile dodeljene v prvem letu, v prvi polovici leta, po potrebi tudi v drugi polovici leta, s primernimi postopki in merskimi inštrumenti zbirali podatke. V drugi polovici leta bo potekala analiza oz. obdelava podatkov s kvantitativnimi (statistična analiza) in kvalitativnimi raziskovalnimi metodami. Nadaljevala se bodo mesečna srečanja projektne skupine. Delni rezultati bodo predstavljeni v obliki znanstvenih prispevkov na domačih in tujih znanstvenih konferencah. 3. leto: Tretje, zaključno leto projekta bo namenjeno interpretaciji pridobljenih podatkov in oblikovanju skupnih ugotovitev glede na pričakovane cilje projekta. O rezultatih bomo poročali v empiričnih znanstvenih člankih, ki bodo oddani v objavo v domače in tuje priznane indeksirane revije. Raziskovalna skupina bo organizirala znanstveno konferenco, ki se bo nanašala na področje raziskovanja (proces razreševanja fizičnega in spolnega nasilja z vidika paradigme relacijske družinske terapije), kjer bodo izsledki raziskovanja predstavljeni širši javnosti, obenem pa bo ob udeležbi drugih raziskovalcev in strokovnjakov mogoča primerjava izsledkov raziskave in drugih aktualnih pogledov. Izdan bo tudi znanstveni zbornik, kjer bodo člani raziskovalne skupine objavili svoje izsledke v obliki samostojnih znanstvenih sestavkov, obenem pa bodo v zborniku tudi sintetizirane vse ugotovitve raziskav omenjenega področja. Zgoraj opisane aktivnosti po mejnikih: Mejnik 1: od začetka do 6. meseca Redna mesečna srečanja vseh članov raziskovalne skupine bodo namenjena pripravi načrta dela in razdelitvi nalog. Vsak član bo dobil svoje področje, pri katerem bo raziskovali širša teoretična izhodišča, ki se povezujejo s procesom razreševanja fizičnega in spolnega nasilja. Pri tem bo preučeval domačo in tujo že obstoječo literaturo in sorodne raziskave. Na srečanjih bo sledilo poročanje in refleksija pripravljenega in zbranega materiala. Pripravljali se bodo tudi teksti v obliki preglednih znanstvenih člankov in začela se bo pripravljati zasnova empiričnega raziskovanja – prirpava vprašalnikov oz. merskih instrumentov ter postopkov zbiranja podatkov. Mejnik 2: od 6. meseca do 12. meseca Začele se bodo izvajati terapije, kjer bodo klienti že takoj na začetku izpolnili vprašalnike. Terapevti, ki bodo tudi člani raziskovalne skupine, pa bodo med terapevtskim procesom skrbeli za: vodenje svojih zapiskov; redne supervizije, kjer bo ovrednoten napredek in ključne spremembe v RDT; izvedbo poglobljenega intervjuja. Istočasno se bodo delili vprašalniki in zbirali kvantitativni podatki pri naključno izbrani splošni populaciji. Na vsakoletnem mednarodnem kongresu Zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, bodo predstavljena teoretična izhodišča različnih dimenzij fizičnega in spolnega nasilja, ki jih bodo člani raziskovalne skupine proučili. Mejnik 3: od 12. meseca do 18. meseca Sledilo bo nadaljevanje z raziskovalnih delom, ki se bo osredotočalo predvsem na empirično raziskovanje s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami raziskovanja. Raziskovalci bodo glede na področje oz. naloge, ki so jim bile dodeljene v prvem letu, v prvi polovici leta, po potrebi tudi v drugi polovici leta, s primernimi postopki in merskimi inštrumenti zbirali podatke. Udeleženci terapij, ki bodo že zaključili s terapijo, bodo izpolnili še na koncu vprašalnike, ki so jih dobili že na začetku. Začela se bo obdelava intervjujev s fenomenološkim pristopom, udeleženci terapije bodo obdelani na način študije primerov. Raziskovalno področje 1 – transgeneracijski prenos travme nasilja: pridobivanje udeležencev in izvajanje poglobljenih intervjujev za analizo vsebin s področja prenosa travme: osredotočanje predvsem na pojavljanje nasilja v kontekstu družinskih generacij in neučinkovitost reševanja, na relacijsko zgodovino in dinamiko posameznika, njegovega sistema in odnosov. Raziskovalno področje 2 – učinkovitost in uspešnost RDT – izvajanje in spremljanje terapevtskih procesov, distribucija in obdelava vprašalnikov na začetku in po koncu terapije, s katerimi se bo pokazalo, če in na katerih področjih je prišlo do napredka. En terapevtski cikel po modelu RDT traja 3 mesece in vključuje 12 rednih tedenskih enournih srečanj. Raziskovalno področje 3 – raziskovanje ključnih intervencij in sprememb v procesu RDT: analiza zapiskov na rednih supervizijskih srečanjih in kodiranje intervjujev bo pokazala, katere intervencije so bile ključne in kaj so glavne spremembe, ki so se zgodile. 4. mejnik: od 18. meseca do 24. meseca Še vedno bo potekalo zbiranje podatkov, zaključevanje terapevtskih procesov, distribucija vprašalnikov. Istočasno pa se bo zbrane podatke že obdelovalo s kvantitativnimi (statistična analiza s programom SPSS Statistical Package for the Social Sciences) in kvalitativnimi raziskovalnimi metodami (osnovana teorija, analiza vsebine, študija primera). 5. mejnik: od 24. meseca do 30. meseca Predstavitev delnih rezultatov raziskav različnih dimenzij procesa RDT in fizičnega in spolnega nasilja na vsakoletnem mednarodnem znanstvenem kongresu Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Interpretacija analiziranih podatkov; priprava empiričnih znanstvenih člankov za objavo v domače in tuje znanstvene revije. 6. mejnik: od 30. meseca do 35. meseca Organizacija znanstvenega simpozija o predelavi fizičnega in spolnega nasilja v procesu relacijske družinske terapije, kjer bodo lahko sodelovali tudi drugi domači in tuji avtorji ter člani raziskovalne skupine spredstavitvijo referatov, izhajajočih iz raziskovalnega dela v okviru projekta. Izdaja znanstvenega zbornika (knjiga), ki bo sintetiziral rezultate celotnega raziskovalnega dela. Člani raziskovalne skupine bodo v obliki samostojnih znanstvenih sestavkov predstavili ugotovitve, ki se bodo nanašale na njihovo področje raziskovanja v okviru tematike raziskovalnega projekta. Zbornik bo predstavljal pomembno referenčno točko za delo na področju raziskovanja in strokovnega dela s posamezniki in družinami, ki se soočajo s posledicami fizičnega in spolnega nasilja. 7. mejnik: od 35. meseca do 36. meseca Priprava zbirnega zaključnega poročila, zaključek projekta. *Ker projekt ni odobren v celoti in financiran v polnem obsegu, bo izveden le kvantitativni del raziskovanja (vprašalniki), medtem ko bodo kvalitativne metode raziskovanja večinoma skrčene. Po potrebi bomo skrčili tudi raziskovanje na tretjem vsebinskem področju (raziskovanje ključnih intervencij in sprememb v procesu RDT). Pri vsem tem si bo odgovorni nosilec projekta prizadeval za izvedbo ključnih segmentov projekta. |
|
Bibliografske reference |