Zagovor dok. dis.: I. Nežič Glavica (23.6.2017)

Mag. Iva Nežič Glavica (doktorski študijski program tretje stopnje Teologija, področje Teologija) bo doktorsko disertacijo z naslovom:

»Izkustveno učenje in poučevanje po Albertu Höferju« (mentor: prof. dr. Stanko Gerjolj),

javno zagovarjala dne 23. 6. 2017 ob 11:00 v predavalnici 5 Teološke fakultete UL, Poljanska 4, Ljubljana.

Komisija za zagovor doktorske disertacije:
prof. dr. Robert Petkovšek (TEOF UL, predsednik)
prof. dr. Janez Vodičar (TEOF UL, član)
doc. dr. Andrej Šegula (TEOF UL, član)
izr. prof. dr. Dejan Hozjan (PeF UP, zunanji član)

Mag. IVA NEŽIČ GLAVICA je rojena dne 16. 11. 1975 v Novi Gradiški na Hrvaškem. Leta 1994 je z odliko pravila zaključni izpit na III. gimnaziji v Mariboru in nadaljevala študij na Pedagoški  fakulteti – smer nemščina in teologija. Študij je leta 2002 zaključila in pridobila naslov profesorica nemščine in teologije.

Leta 2001 se je vpisala na mednarodni seminar iz integrativne geštaltpedagogike in si leta 2003 pridobila naziv geštaltpedagoginja. Ker je želela svoje znanje o geštalt pedagogiki poglabljati se je v študijskem letu 2002/03 vpisala na magistrski študij na Teološki fakulteti, ki ga je zaključila z magistrskim delom Vloga geštalt pedagogike v konceptu verskega pouka po Albertu Höferju. Ker se z geštalt pedagogiko ni želela ukvarjati samo na teoretični ravni, že od leta 2005 aktivno sodeluje pri izvajanju programa za Izpopolnjevanje iz geštalt pedagogike in si je okviru Društva za krščansko geštalt pedagogiko leta 2014 pridobila naziv geštalt svetovalka in leta 2016 naziv geštalt trenerka.

Od leta 2009 je bila izvoljena v naziv asistentke za področje didaktike in pedagogike religije in je od leta 2014 zaposlena na Teološki fakulteti  kot asistentka na Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo. 

Leta 2014 se je vpisala na doktorski študijski program tretje stopnje Teologija, področje Teologija. Dispozicijo doktorske disertacije je oddala 14.10.2014, Senat Teološke fakultete jo je potrdil 15.06.2015, Komisija za doktorski študij Univerze v Ljubljani pa 13.10.2015. Za mentorja je bil  imenovan prof. dr. Stanko Gerjolj.

V času doktorskega študija je objavila znanstveni članek z naslovom »Der Erfahrungsorientierte Ansatz bei Albert Höfer.« in nekaj strokovnih člankov, ki se navezujejo na  geštalt pedagogiko in celostno religiozno edukacijo.

Kandidatka je poročena in je mati treh otrok.

Kandidatka je doktorsko disertacijo oddala 15. 03. 2017, Senat Teološke fakultete pa je 05. 06. 2017 potrdil pozitivne ocene in imenoval komisijo za zagovor v sestavi:

ZAGOVOR DOK. DIS.  MAG. IVE NEŽIČ GLAVICE – poročilo mentorja

Gospo mag. Ivo Nežič Glavico spremljam že od njene diplome naprej. Diplomirala je kot dvopredmetna študentka nemščine in teologije. Že pred diplomo se je vključila v izobraževalni proces iz geštalt pedagogike in od takrat vseskozi tvorno in kreativno ter predano in odgovorno sodeluje – najprej kot udeleženka, potem je hitro postala sotrenerka, lani pa je pridobila naziv trenerke. Na svoji izobrazbeni poti je pokazala, da ustvarjalno oznanjevanje ni le njeno delo in poslanstvo, marveč je način življenja, ki ga čutimo vsi, ki smo povezani z njo in njenimi bližnjimi.

Z geštalt pedagogiko se je ukvarjala že v okviru magistrskega študija, ki ga je uspešno zaključila leta 2014. Istega leta je vpisala doktorski študij teologije – področje teologija – kjer je 14. 10. 2014 oddala dispozicijo z naslovom Izkustveno učenje in poučevanje po Albertu Höferju, ki velja za začetnika krščanske geštalt pedagogike. Dispozicija je bila s strani Komisije za doktorski študij UL potrjena 13. 10. 2015.

Navedem lahko, da je bila kandidatka že od začetka v raziskovalno problematiko tako vpeta, da kakih posebnih vodstvenih napotkov ni potrebovala in je bila v tem smislu zelo samostojna. Imela pa sva tekom njenega raziskovanja veliko pogovorov, kjer sva skupaj in enakovredno oblikovala naslednje korake. Poleg fundiranih teoretičnih izhodišč je kandidatka opravila tudi dokaj obsežno in poglobljeno empirično raziskavo, ki jo lahko v kontekstu humanističnih del vidimo kot dodano vrednost. Pri tem je prišla do zanimivih in pomembnih rezultatov, ki bodo nedvomno vplivali na razvoj znanosti na tem področju – ne le v Sloveniji, marveč zagotovo tudi vsaj v evropskem obsegu.

Ugotovitve kandidatke pa so poleg znanstvenega prispevka na področju geštalt pedagogike pomembni tudi za širše pastoralno in katehetsko ter pedagoško dejavnost, saj kažejo na to, da je sodobni človek nagovorljiv za krščansko oznanilo, če je postavljen v središče edukativnega procesa in je v njem spoštovan kot subjekt, ki si sme privoščiti dovolj prostora za oblikovanje vizij in odgovorov na temeljna življenjska vprašanja.

Prof. dr. Stanko Gerjolj, mentor