Acta Ecclesiastica Sloveniae



Predstavitev:
Publikacijo Acta Ecclesiastica Sloveniae (AES) izdaja Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V publikaciji člani IZC in zunanji sodelavci objavljajo doslej neobjavljene dokumente, ki se kakorkoli nanašajo na zgodovino Cerkve na Slovenskem. Dokumenti, redno objavljeni v izvirnem jeziku, so opremljeni s komentarjem v slovenščini in povzetki v tujih jezikih. Publikacija Acta Ecclesiastica Sloveniae izhaja od leta 1979.
 

Izdajatelj Inštitut za zgodovino Cerkve
pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani
Naslov uredništva Inštitut za zgodovino Cerkve
Poljanska 4, SI-1000 Ljubljana
Glavni in odgovorni urednik dr. Bogdan Kolar
Uredniški odbor dr. Matjaž Ambrožič
dr. Ana Lavrič
dr. Igor Salmič
dr. Miha Šimac
dr. Julijana Visočnik
Izvlečke prispevkov objavlja

ABC-CLIO Library, Historical Abstracts, America: History and Life, Santa Barbara, California, USA
Tübinger Zeitschriften, Universität Tübingen, Nemčija

EBSCO Publishing Inc., 10 Estes Street, Ipswich, Massachusetts, USA

ERIH PLUS

 
Navodila sodelavcem AES

Na naslovni strani posnetek bronastega monograma iz Emone (druga polovica 4. stoletja).
Na naslovni strani posnetek bronastega monograma iz Emone (druga polovica 4. stoletja).

Pregled povzetkov posameznih številk Acta Ecclesiastica Sloveniae od leta 1979

SINOPSE ZADNJIH LETNIKOV AES
 

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 30, 2008, 371 strani.

Damjan Debevec, Karikature v boju proti veri in Cerkvi 1945–1960.

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 31, 2009, 260 strani.

Edo Škulj, Iz turjaške oznanilne knjige.

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 32, 2010, 528 strani.

Vloga teoloških izobraževalnih ustanov v slovenski zgodovini pri oblikovanju visokošolskega izobraževalnega sistema na Slovenskem

Matjaž Ambrožič, Srednjeveško in novoveško teološko izobraževanje v samostanskih skupnostih cistercijanov, kartuzijanov, avguštincev, dominikancev in trapistov; Metod Benedik, Teološko izobraževanje od reformacije do vključno centralnih semenišč; Matjaž Ambrožič, Teološki študij na Slovenskem od konca 18. stoletja do prve svetovne vojne; Bogdan Kolar, Teološka fakulteta – del Univerze v Ljubljani; Miran Špelič, Visoko šolstvo v redu manjših bratov od ustanovitve vikarije – province sv. Križa do ustanovitve Univerze v Ljubljani; Metod Benedik, Kapucinske teološke šole; Bogdan Kolar, Visoka teološka šola na Rakovniku; Matjaž Ambrožič, Prva teološka fakulteta in knezoškofijsko Bogoslovno učilišče v Ljubljani; Fanika Krajnc-Vrečko, Visoka bogoslovna šola v Mariboru 1859–1941; Fanika Krajnc-Vrečko, Bibliografija del in arhivski viri s področja teološkega izobraževanja na Slovenskem.

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 33, 2011, 204 strani. 

France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina), I. del: 1589–1675.

Acta ecclesiastica Sloveniae 423 str. 

France M. Dolinar, Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad limina). II. del: 1685 - 1943

Relacije so bile pisane po navodilih Koncilske kongregacije, ki je tudi preverjala njihovo vsebino. Z reformo rimske kurije je to pristojnost prevzela Konzistorialna kongregacija, ki je leta 1918 izdala podrobno navodilo, kako naj bodo relacije sestavljene. Ljubljanski škofiji je v obravnavanem obdobju vladalo 17 škofov, ki so v Rim poslali 35 poročil. Kljub njihovi shematični obliki in predpisanem vprašalniku so ta poročila izjemno zanimiva. Nudijo nam namreč dokaj verno podobo o duhovnem in materialnem stanju v škofiji, predvsem pa odkrivajo zmožnost presoje vsakokratnega škofa poročevalca o dejanskem stanju v škofiji še zlasti v luči podatkov in ocen, ki so nam na voljo v ostalih virih iz tega časa.

Acta ecclesiastica Sloveniae, štev. 35, 2013, 231 str. 

Bogdan Kolar, Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Kronika ustanove od 1852 do 1925.

Knjiga vsebuje prepis kronike misijonske hiše pri Sv. Jožefu nad Celjem, kamor se je skupnost misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega naselila leta 1852. Obsega čas do 1925. Objavo spremlja razprava o mestu Misijonske kongregacije v Cerkvi na Slovenskem, o njenih začetkih in prvih članih ter o najpomembnejših oblikah pastoralnega delovanja, ki jih je sprejemala v skladu s potrebami krščanske skupnosti na Slovenskem. Podrobno so opisana vzdrževalna in umetniška dela, ki so bila opravljena v cerkvi in na misijonski hiši. Pri pregledu pastoralnih del je več pozornosti namenjene pripravljanju ljudskih misijonov, duhovnih vaj za različne stanove in pomoči pri delu v župnijah. Kronika vsebuje podatke, ki so pomembni za krajevno zgodovino in za zgodovino Cerkve na Slovenskem.

Acta ecclesiastica Sloveniae, štev. 36, 2014, 422 str.

Miha Šimac, Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom.

Knjiga v središče preučevanja postavlja kronološko ureditev organizirane duhovne oskrbe v cesarskih oboroženih silah (in pozneje v novih, spremenjenih razmerah), težišče preučevanja pa predstavljajo vojaški kurati iz slovenskih dežel, njihov položaj in delovanje med prvo svetovno vojono. Razprava pomeni prvi poizkus, osvetliti in predstaviti delo in življenje vojaških duhovnikov s posebnim poudarkom na obdobju tako imenovane velike vojne. Razpravo pomembno dopolnjujejo objavljeni izbrani arhivski dokumenti.

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 37, 2015, 440 str.

Prva svetovna vojna in Cerkev na Slovenskem:  Bogdan Kolar, Prva svetovna vojna in njen vpliv na življenje Cerkve; Tomaž Kladnik, Posledice prve svetovne vojne na vojaško organiziranost na Slovenskem in spremembe, ki so jih nove razmere prinesle v vsakodnevno življenje ljudi; Igor Salmič, Posledice izbruha vojne, kakor se kažejo v poročilih škofov s slovenskega ozemlja osrednjim cerkvenim ustanovam v Rimu; Miha Šimac, Oris vpliva prve svetovne vojne na pastoralno delo duhovnikov;  Matjaž Ambrožič, Vpliv prve svetovne vojne na ljudi, delovanje Cerkve in politično dogajanje v ljubljanski škofiji; Bogdan Kolar, Posledice prve svetovne vojne na cerkveno življenje v lavantinski škofiji; Renato Podbersič ml., Posledice vojne v delovanju cerkvenih skupnosti na področju soške fronte; Boštjan Guček, O tolminski župnijski kroniki; Tolminska župnijska kronika 1914–1922.

Acta Ecclesiastica Sloveniae, št. 38, 2016, 440 str.

Miscellanea: Aleš Maver, Altercatio ecclesiae et synagogae v okviru antične krščanske protijudovske polemike; Julijana Visočnik, Tomaž Hren in pridige ob posvetitvah cerkva; Matjaž Ambrožič, Historični zvonovi zvonarja Gašperja Franchija; Blaž Otrin, Prizadevanje škofa Avguština Gruberja za topografski in zgodovin­ski oris župnij ljubljanske škofije; Ana Lavrič, Slomškov osnutek predavanj o cerkveni umetnosti za mariborsko bogoslovje; Jure Volčjak, Škofovska grba lavantinskih škofov Jakoba Maksimiljana Stepišnika in Mihela Napo­tnika; Miha Šimac, »Opes regum corda subditorum«: drobci o odlikova­njih lavantinskih in ljubljanskih škofov; Franjo Velčić, Prisutnost glagoljice i staroslavenskog bogoslužja na području nekadašnje tršćansko-koparske biskupije na prijelazu iz 19. u 20. stolječe; Peter G. Tropper, Katholische Kirche und Slowenen in Kärnten: Bemerkungen zur Rolle der Kirche im 20. Jahrhundert; Renato Podbersič ml., Msgr. Ivan Rojec in goriški begun­ci med prvo svetovno vojno; Jurij Perovšek, Vera in Cerkev v programih slovenskih političnih strank 1890 – 1941; Igor Salmič, Kralj Aleksander (1888–1934) in Katoliška cerkev: pogled na kraljevo osebnost v luči zapisov nuncija Ermenegilda Pellegrinettija; Aleš Gabrič, Boj proti katoliškemu ti­sku; Jelka Melik, Juro Adlešič v dokumentih tajne policije; Bogdan Kolar, Škof dr. Gregorij Rožman in duhovnik Vladimir Kozina; Dejan Pacek, Ne­kateri bistveni vidiki odnosa med Svetim sedežem in Jugoslavijo v obdobju 1953–1970; Metod Benedik, Mediji o vračanju Teološke fakultete v Univer­zo v Ljubljani.

Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem