Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe (P6-0296)

Članica UL

UL Teološka fakulteta

Šifra

P6-0269

Naziv programa

Religija, etika, edukacija in izzivi sodobne družbe

Obdobje

1.1.2022 - 31.12.2027

Letni obseg

2,08 FTE

Vodja

Petkovšek Robert

Veda

Humanistične vede / Teologija

Sodelujoče RO

Vsebinski opis programa

Čas, v katerem živimo, je prelomen; "ni doba sprememb, ampak sprememba dob" (papež Frančišek). Po Assmannu zahodni svet še stoji na mojzesovskih temeljih, a je danes tudi že na pragu nove, digitalizirane in globalizirane dobe. Ta prelomnica dob ni le posledica nove digitalne kulture, ampak tudi izčrpanosti ideje, ki jo je o človeku ustvaril moderni humanizem. Ta se kaže v različnih oblikah razosebljenja, za katerimi pa se skriva globlja antropološka kriza, ki je kriza identitete. Na to krizo eni odgovarjajo z antihumanističnimi, drugi s transhumanističnimi idejami. Naša raziskava pa dosedanjo idejo človeka raziskuje v luči novega, bratskega humanizma, ki stopa na mesto usihajoče moderne ideje človeka kot atomarnega subjekta. Raziskava se rekonstrukcije ideje človeka loteva na presečišču religije, etike in edukacije, ki človeka razkrivajo v njegovih temeljenjih razsežnostih in so ključni dejavniki oblikovanja individualne in občestvene identitete. Drugače od antihumanizma in transhumanizma, ki idejo človeka zavračata kot nesmiselno oziroma preseženo, izhaja raziskava iz spoznanj religijske antropologije, da ima človek svoj izvor v odnosu s presežnim, o čemer pričajo prazgodovinski sledovi. Tega odnosa tudi moderni sekularni čas ni mogel izničiti - danes ga razumemo kot odnos med vero in razumom, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta, kot dvoje kril, potrebnih, da se človek dvigne v polnost življenja. Ta zgodovinski in obenem sodoben pogled na človeka na stičišču religije, etike in edukacije je v jedru raziskave, ki se v svojem fenomenološko-hermenevtičnem pristopu odreka metafizičnim in naturalističnim predpostavkam. Resnico najprej razume v praktičnem, in ne v teoretičnem smislu: resnica se živi; resnica življenje osmišlja. Njen cilj je narediti življenje dobro v kontekstu sodobne kulture. Zato je usmerjena k vprašanju rezilientnosti, katere pogoj prepoznava v resonančnih odnosih. Resonanca kot nihajoč dinamičen odnos omogoča človeku, da se v sodobni pospešeni družbi sprememb uspešno prilagaja. Kot temeljni pojem, ki uokvirja prihodnost, resonanca narekuje redefinicijo religije in teologije v luči relacijskega modela, ki spodbuja medverski dialog in sodelovanje. Na področju etike pa v ospredje postavlja vprašanje globalne pravičnosti. Vključevalni, globalno usmerjeni bratski humanizem zahteva odgovor na to, kaj je pravičnost na globalni ravni, zlasti v odnosu do zapostavljenih in obrobnih. Drugi novi vidik etičnih vprašanj zastavljajo nove tehnologije, na področju medicine in umetne inteligence na primer. Raziskava se posveča tudi vprašanju prenosa spoznanj v prakso na pedagoškem, katehetskem in pastoralnem področju, kjer poudarja celostno učenje, ki zajema čustva in telo; prav tako raziskava obravnava psiho-terapevtska vprašanja povezna z zdravljenjem odnosov zlasti v zvezi z odpuščanjem in spravo.

Sestava programske skupine

povezava na Sicris

Pomen za razvoj znanosti

Raziskovalni program predstavlja izviren znanstveni doprinos na področjih filozofije, teologije, na antropološko-religiološkem ter psihološko-terapevtskem področju. Raziskave v njem so pomembne za razvoj znanosti in strok, saj aplicirajo, preverjajo, izpopolnjujejo in dograjujejo zelo aktualne koncepte in modele na področjih sodobne humanistike. Spoznanja se neposredno prenašajo v pedagoški proces na vseh treh stopnjah študija. S predstavitvijo rezultatov v znanstvenih in strokovnih publikacijah, na pomembnih mednarodnih konferencah, ter z raziskovalnimi in predavateljskimi gostovanji na tujih institucijah raziskovalci iz programa predstavljajo slovensko znanost doma in v tujini. Raziskovalno zanimanje za teme programa je v zadnjih letih v izrazitem vzponu. Vedno znova se odkrivajo njihovi novi pomembni vidiki v okviru različnih znanosti, kar usmerja raziskovalno delo v programu v interdisciplinarnost. Z raziskovanjem raziskovalci dejavno sooblikujejo sodobno razpravo in znanstveni napredek, hkrati pa utrjujejo pomen teološke, filozofske, antropološko-religiološke in psihološko-terapevtske vede za navedene teme in v širšem znanstvenem ter družbenem pogledu. V okviru programske skupine bo svoje raziskovalno delo na spodaj navedenih področjih in v okviru raziskovalnih tem programa končalo več mladih raziskovalcev. Predvideni rezultati programa so relevantni za razvoj znanosti in strok, z vidika prenosa znanja in vzgoje kadrov. Program sestavljajo posamezna področja, ki se sicer tesno prepletajo.  Na filozofskem področju velja posebej izpostaviti teme odnosnega personalizma, rezilience, resonance, globalne pravičnosti, etike sodobnih tehnologij in nasilja. Zadnja tema je središčna tudi za antropološko-religiološko področje. Resonanca in rezilienca sta centralna pojma v humanističnih in etičnih raziskavah. Povsod se vse bolj uveljavlja odnosna paradigma, resonanca in rezilienca pa sta njena temeljna in povezovalna gradnika. Programska raziskava ju aplicira na področjih etike in religije in s tem poglablja njuno razumevanje in uporabnost. Tako daje nov zagon raziskavam na obeh področjih in ju posodablja, kar je nujno, da gre lahko razvoj naprej. Cilj programa je oblikovanje novega resonančnega in rezilientnostnega modela odnosnega personalizma, s čimer raziskovalci nadaljujejo programske raziskave iz preteklosti, hkrati pa model odnosnega personalizma dograjujejo iz dveh zelo aktualnih vidikov. Neresonančni odnosi so temeljni dejavnik nasilja, resonančni (empatija, sočutje, ljubezen, usmiljenost, dialog) pa pot za njegovo premagovanje. Raziskave globalne pravičnosti so tesno prepletene z orisanimi vidiki in imajo podoben pomen, poleg tega pa iz teme (ne)pravičnosti in pristranskosti odločanja sistemov umetne inteligence v okviru programske skupine svoje raziskovalno delo končuje tudi mladi raziskovalec, drugi pa se ukvarja s podobno temo (problem človeškega telesa v kontekstu sodobnih tehnologij in kyborgizacije).  Antropološko-religiološko področje: raziskovalci izvajajo aplikacijo sodobnih religijskih teorij nasilja (Girard, Assmann idr.) na konkretne primere in jih tako interpretirajo, hkrati pa preverjajo in izboljšujejo zadevne teorije in jih povezujejo s sodobnimi teorijami resonance in rezilience ter tako prihajajo do novih izvirnih sintez, ki jih v teku raziskovanja aplicirajo in preverjajo. Živimo v času religijske pluralnosti. Raziskovanje medkulturnega razmerja na relaciji krščanski Vzhod - Zahod doslej v slovenskem in srednjeevropskem akademskem prostoru ni doživelo sistematične, metodološko primerne in teoretično podprte obravnave in tako omogoča nove uvide, ki jih bodo lahko uporabljali in nadgrajevali znanstveniki različnih profilov, zlasti teologi, zgodovinarji in literarni zgodovinarji. Religiološko raziskovanje bosta v skupini zaključila dva mlada raziskovalca (prvi na temo islam, drugi religija in nasilje).  Teološko področje: Kanonsko kazensko pravo ima dolgo zgodovino in nenehno vpliva tudi na oblikovanje civilnega oz. državnega prava. V veliki meri prispeva k razvoju pravne znanosti. Raziskovanja na področju pastorale (katehetike) raziskovalci preverjajo v konkretni pastoralni praksi in pri tem hkrati prenašajo znanje. Enako velja za raziskave na področju pedagogike resonance in krščanske integralne geštalt pedagogike.  Na psihološko-terapevtskem področju v okviru programa poteka raziskovanje medosebnih in kolektivnih modelov sprave, ranljivosti, pozitivnosti in odpuščanja.

Pomen za razvoj Slovenije

Rezultati programa so relevantni za širšo družbo, gospodarstvo, zdravstveno področje in kulturo. Program je sestavljen iz raziskav na več področjih.   Na filozofskem področju so posebno pomembne teme odnosnega personalizma, rezilience, resonance, globalne pravičnosti, etike sodobnih tehnologij in nasilja. Raziskovanje rezilience in resonance daje gospodarsko relevantne rezultate, saj je uspešno gospodarstvo tesno povezano z ustreznimi odnosi. Pomembno je za razvoj zelenega gospodarstva, ki je lahko le resonančno in služenjsko (v odnosu do okolja), in za razvijanje resonančnega gospodarstva, ki presega goli prisvojevalni in instrumentalistični pristop. Slednji se manifestira v vse večji socialni pospešenosti in (njenih) negativnih posledicah (ekologija, kriza demokracije itd.). Raziskava bo razvila temelje za oblikovanje humanega, socialnega ter solidarnega gospodarstva in prispevala na področju zdravstva saj so tam posledice socialne pospešenosti in neresonančnih odnosov že zelo pereče (depresija, izgorelost …). Njeni rezultati so uporabni za povečanje rezlientnosti tako na individualni kot na družbeni ravni ter za področji kulture in umetnosti, ki sta v jedru resonančni dejavnosti. Neresonačni odnosi so temeljni dejavnik nasilja, resonačni (empatija, sočutje, ljubezen, usmiljenost, dialog) pa pot za njegovo premagovanje. Raziskave globalne pravičnosti so tesno prepletene z orisanimi vidiki in imajo podoben vpliv.  Antropološko-religiološko področje: Živimo v času religijske pluralnosti. Geopolitični razlogi nas spodbujajo k študiju tega, kar religije povezuje; to pa Abraham, in njegova vera, ki sta predmet programske raziskave, vsekakor sta, saj ju judovstvo, krščanstvo in islam postavlja za temelj monoteističnega verovanja. Združene države Amerike so posredovale pri diplomatskih pogajanjih med Izraelom in arabskimi državami, ki so podpisale tako imenovan abrahamski sporazum. Tudi sedanji papež Frančišek povezuje kristjane in muslimane na osnovi skupnih temeljev, ki jih predstavlja Abraham, zato je njegovo raziskovanje velikega družbenega pomena, tako na lokalnih ravneh kot globalno. Raziskovanje medkulturnega razmerja na relaciji krščanski Vzhod - Zahod odmeva tudi v širši javnosti.  Teološko področje: Kanonsko kazensko pravo vpliva na oblikovanje civilnega oz. državnega prava. Raziskovanja na področju pastorale in katehetike raziskovalci preverjajo v konkretni pastoralni in katehetski praksi in pri tem hkrati prenašajo znanje. Ciljne skupine odjemalcev rezultatov raziskav na področju pastorale in katehetike, pedagogike resonance ter krščanske integrativne geštalt pedagogike - slednji sta usmerjeni v oblikovanje osebnosti z dialoško, solidarno in odgovorno držo do sočloveka in narave - so strokovna javnost, študenti, katehisti, pastoralni delavci, organizacije, ki načrtujejo in izvajajo katehetsko dejavnost.  Psihološko-terapevtsko področje: Raziskovanje medosebnih in kolektivnih modelov sprave, ranljivosti, pozitivnosti in odpuščanja prispeva k individualni in širši družbeni zavesti o dobrodejnih učinkih usmerjenosti na dobro in pozitivno za posameznikovo psihično in fizično zdravje. Prispeva k preseganju škodljive polarizacije med ekstremnimi, moralističnimi ali neoliberalnimi držami in pogledi na medosebno ranljivost, krepi povezanost in spodbuja odpuščanje. Razvijanje novih znanstvenih spoznanj na področjih, ki so zaradi dolgoletne usmerjenosti raziskovanja na negativne in travmatične izkušnje ostala spregledana, prispeva k lažjemu uvajanju pozitivnih modelov družbene interakcije na področja vzgoje, izobraževanja in zdravljenja. 

Bibliografske reference

povezava na Sicris