Sodelovanje na mednarodnem simpoziju na Cresu

Na 32. dnevih Franeta Petrića na otoku Cresu z naslovom »Nečloveške živali v filozofiji in kulturi«, ki jih je od 22. do 25. septembra 2024 organiziralo Hrvaško filozofsko društvo, so s svojimi prispevki sodelovali tudi trije profesorji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. 

Doc. dr. Mateja Pevec Rozman je imela referat z naslovom »Soodvisnost med človekom in nečloveškimi živalmi skozi perspektivo filozofske misli A. MacIntyreja«. Človeške in nečloveške racionalne živali povezuje skupno dejstvo ranljivosti in odvisnosti. Ključni dejavnik, po katerem se ljudje razlikujejo od nečloveških inteligentnih živali, je njihova sposobnost ustvarjanja kompleksnih oblik racionalnosti in moralnosti. Ljudje razmišljajo, vrednotijo, imajo svoja prepričanja, ki jih lahko tudi spreminjajo, se umeščajo v zgodovinske in kulturne kontekste ter ustvarjajo pripovedi, kar jim omogoča, da se razvijajo kot moralna bitja.

Izr. prof. dr. Roman Globokar je svoj prispevek naslovil »Vsako življenje je sveto: notranja vrednost vsakega živega pri Albertu Schweitzerju in papežu Frančišku.« Ob začetku ekološke krize se je krščanstvu očitalo, da je krivo za izkoriščevalski antropocentrizem, po katerem je vrednost vseh ostalih bitij odvisna zgolj od koristi za človeka. Albert Schweitzer je zagovarjal etiko spoštovanja do vseh živih bitij in zagovarja, da je vsako škodovanje drugim živim bitjem vedno neetično. V praktičnem življenju je takšen radikalen biocentričen pristop neizvedljiv. Papež Frančišek v okrožnici Laudato si' poudari lastno vrednost vseh živih bitij in naravnih ekosistemov, hkrati pa vztraja na posebnosti človeka, predvsem zaradi njegove moralne odgovornosti, znotraj naravnega sveta.

Izr. prof. dr. Ivan Platovnjak je v referatu z naslovom »Živali – učiteljice duhovnega življenja v luči Svetega pisma« poudaril, da so živali v Svetem pismu več kot le živa bitja. So tudi učiteljice v duhovnem življenju. Vsaka žival, od skromnega vrabca do mogočnega orla, nosi v sebi edinstveni nauk in zgled, ki nam pomaga razumeti in razvijati naš odnos z Bogom, seboj, drugimi in stvarstvom.

Na simpoziju so sodelovali številni strokovnjaki iz 20 različnih držav. Pokazalo se je, da je sodobna družba čedalje bolj občutljiva za odgovoren odnos do živali. Postavljajo se številna etična vprašanja glede množične živinoreje, poskusov na živalih, odnosa do hišnih ljubljenčkov. Ob etičnih vprašanja pa se odpirajo tudi bolj temeljna filozofska in teološka vprašanja o statusu nečloveških živali. Naši profesorji so navezali stike s kolegi iz tujini za nadaljnje sodelovanje na raziskovalnem in pedagoškem področju.