CEEPUS zgodbe študentov

 

Barbara Pečlin o poletni šoli na Dunaju

Za študijsko izmenjavo preko CEEPUS-a sem se odločila že tretjič. Tokrat sem odšla na Univerzo na Dunaju, kjer je Katoliška teološka fakulteta organizirala zimsko šolo z naslovom »Trajnost kot izziv. Interdisciplinarni pristop«. Trajnost je način gledanja na svet in naše mesto v njem, učna ura o modrosti, obzirnosti do drugega in drugih. Korona je morda postavila naš svet na glavo, a hkrati nas je neizogibno soočila z moralnimi dilemami in vprašanji o lastnem življenju. Poleg predavanj strokovnjakov se vedno čas nameni tudi študentom in tako lahko vsak posameznik doda svoj kamenček v mozaik znanja.                                                               
Vsaka taka mobilnost v drugi državi prinese veliko novih izkušenj in poznanstev. Spoznavanje drugih univerz, načina dela in strokovnjakov se mi zdi potreba in dolžnost vsakega, v študij vpetega, posameznika. Biti del tovrstnih predavanj je edinstvena priložnost za izmenjavo znanja in izkušenj s študenti in profesorji drugih držav. Včasih tehtamo, katero pot izbrati. Zaključim lahko, da je moje srce radosti polno, ko se moj dan s predavanji, doma ali v tujini, konča. Torej je pot prava.
Zelo sem hvaležna za to izkušnjo in jo vsekakor priporočam tudi drugim študentom.

Barbara Pečlin

Martinina izmenjava na Dunaju                                           


Dunaj je čudovita in kulturno bogata svetovna metropola, v kateri je življenje zelo zanimivo. Ponuja ogromno turističnih znamenitosti in kulturnih dogodkov (izlet na Kahlenberg, Prater, dunajska opera, palača Schoenbrunn, Belvedere, katedrala sv. Štefana, živalski vrt, veliko parkov in ostalih stvareh...). Zaradi korona situacije je bilo tekom moje izmenjave življenje na Dunaju omejeno. Univerza na Dunaju nudi veliko število predmetov, ki jih lahko obiskujejo tudi nenemško govoreči študenti.  Izpite je možno opravljati v angleščini. Prisotnost in sodelovanje na predavanjih sta obvezna.                                                                                                           
Na Dunaju študenti lahko živijo v zasebnih stanovanjih/sobah ali pa v študentskih domovih. Povpraševanje po študentskih domovih je zelo veliko in cenovno niso ugodni (ca. 300-500 EUR). Jaz sem dva tedna pred odhodom našla sobo pri časnih sestrah za 150 EUR. Stanovanje sem delila s tremi tujimi študentkami, kar je bila ena lepa izkušnja. Stanovanje je bilo povezano s samostanom v sklopu katerega je kapelica, kjer smo lahko skupaj s sestrami šle na sveto mašo.                                                                                   
Kar se pa prehrane tiče, na Dunaju ni študentskih bonov kot v Ljubljani. Obstajajo pa cenovno sprejemljive restavracije in menze na fakultetah. V menzah nisem jedla, ker so bile največ časa zaprte zaradi korone.
Kot prevoz sem koristila podzemno železnico, kolo in skiro.

Na koncu še lahko rečem, da je preživeti en semester na Dunaju bila ena zelo lepa izkušnja. Kljub temu, da sem dva od štirih mesecev izmenjave preživela za časa zaprtja, smo imeli ves čas online predavanja, prav tako pa sem pridobila nova poznanstva.
Mogoče kot edino slabo stvar bi izločila organizacijo na fakulteti (npr. vpis na fakulteto, pridobitev študentske številke...). Ko sem kot tuja študentka prišla na Univerzo v Ljubljani, sem vse takoj uredila, brez težav; na Dunaju pa je treba malo več strpnosti.
Meni je Dunaj ostal v zelo lepem spominu in bi se rada še kdaj vrnila. Prepričana sem, da tudi ne bo razočaral nobenega, ki se bo za njega odločil :)

Če bi imel kdo kakršnokoli vprašanje v zvezi z Dunajem, lako me kontaktira na: martina.gluscic@gmail.com. 

FOTO

Martina Gluščić, 2. ZDŠ 

Eva Kržišnik in Barbara Pečlin na poletni šoli v Olomoucu

 

Virtualna »poletna« šola se mi je zdela odlična priložnost za mednarodno povezovanje in izmenjavo izkušenj kljub ali pa ravno v času pandemije koronavirusa. Ta je morda obrnil naš svet na glavo, hkrati pa nas neizogibno soočil z moralnimi dilemami in vprašanji o lastnem življenju, etičnosti in globalni povezanosti, o čemer smo se izobraževali in izmenjevali mnenja v okviru »poletne« šole z naslovom Learning Ethics Through the Pandemic. Predavatelji so nam znali izvrstno približati teme, s katerimi se ukvarjajo kot strokovnjaki na svojih področjih, ter spodbujali aktivno participacijo vseh udeležencev, da smo lahko vsi veliko pridobili iz te izkušnje za oblikovanje lastnega kritičnega pogleda tako na pandemijo kot na življenje v današnjem svetu v splošnem. Zelo sem hvaležna za to izkušnjo in jo priporočam tudi ostalim, če boste imeli kdaj možnost česa podobnega. Več o izkušnji pa lahko izveš na podcastu.

Eva Križišnik 

Vabilo na "poletno" šolo z naslovom »Learning Ethics Through the Pandemic: What Can COVID Teach us About the World, Human Society, and Ourselves« me je že na prvi pogled pritegnilo. Kaj bi nas le lahko pandemija naučila?
Pandemija je postavila pod vprašaj očitna dejstva, ki smo jih v našem sistemu imeli za samoumevna, odprla je številna filozofska, sociološka in tudi ali predvsem etična vprašanja, presenetila je zdravstvene sisteme in pokazala, kako so pripravljeni na tak izziv. Ampak kot pravi stari pregovor, da je v vsaki stvari nekaj dobrega, ostajam optimistična, da bomo iz te pandemije odšli boljši in okrepljeni kot družba.

Z veseljem sem čakala na "poletno" šolo, ker je ponujala mednarodno udeležbo profesorjev in študentov ter ostalih strokovnjakov iz Poljske, Madžarske, Češke in Slovenije. Organizacijo je prevzela Teološka fakulteta Univerze v Olomucu na Češkem in kot skoraj vse dejavnosti letos se je tudi ta odvijala virtualno. Najprej smo imeli obveznosti preko gradiva v e-učilnici (februarja in marca), kasneje pa smo se družili še on-line v živo, in sicer 18., 23., in 25. marca. Predelana tematika mi je potrdila, da reševanje pandemije ni le na plečih znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, ampak je odgovornost nas vseh. Nepremišljeno ravnanje, ki na videz zadeva zgolj nas same, lahko postane grožnja za vse, ki so bili izpostavljen tveganju okužbe. Tako hitro odkrijemo, kako je varnost enega odvisna od varnosti vseh. In če se v zaključku še navežem na papeževo okrožnico Vsi smo bratje (2020, 18), ki jo gradi na ideji bratstva, ki »izhaja iz skupne pripadnosti človeški družini«, kar pomeni, da se lahko prepoznavamo kot bratje; vsi smo »na istem čolnu in potemtakem potrebni zavedanja, da se v globaliziranem in medsebojno povezanem svetu lahko rešimo samo skupaj«.
Sodelovanje pri "poletni" šoli mi je dalo širino, pogled iz druge perspektive in nenazadnje novo upanje za svet po pandemiji.

Barbara Pečlin

Nik Trontelj na mobilnosti v Pragi

Na mesečno mobilnost preko Ceepusa je odšel tudi doktorski študent Nik Trontelj. Kako se je imel v Pragi pa lahko prebereš iz zapisa.

Sem doktorski študent (področje Teologija) na Teološki fakulteti. Ponujeno priložnost enomesečne izmenjave, namenjene dodatnemu raziskovanju področja moje disertacije, sem sprejel z velikim zanimanjem. V Pragi sem bil gostujoči študent na Fakulteti za humanistične študije, ki je članica slovite Karlove univerze, ene najstarejših evropskih univerz. Čas moje izmenjave v češki prestolnici je bil koristen za opravljanje mojih študijskih obveznosti, hkrati pa tudi lepa izkušnja spoznavanja mesta, ki sem ga obiskal prvič.                                                                                                                                                                                              
V študijskem smislu so bili dragoceni pogovori s tamkajšnjim mentorjem, obiski knjižnic različnih fakultet in srečanje z domačim jezikom – pri svojem študiju sem z nekaj truda uporabil tudi posamezne češke vire. Z osebjem na fakulteti sem se sporazumeval v angleškem jeziku, ki sem ga uporabil tudi pri pisanju svoje raziskovalne razprave. Vsi fakultetni sodelavci, s katerimi sem se srečal (zaposleni v mednarodni pisarni, knjižnično osebje, mentor idr.), so bili ustrežljivi in pripravljeni pomagati pri katerikoli študijski ali praktični zadevi v zvezi z mojo izmenjavo.                                                                                                                                                 
Izmenjava je bila zame dobrodošla tudi v pridobivanju praktičnih veščin in širjenju osebnih obzorij. Življenje v velikem mestu je svojevrsten izziv v mnogih pogledih. Potrebno je usvojiti sistem javnega prevoza in dobro spoznati različne dele mesta, kar omogoči načrtovanje obiska različnih institucij in gibanje v prostem času. Podobno se je treba prilagoditi uporabi tuje denarne valute. V vsakodnevnem življenju se je možno povsem naravno naučiti osnovnega lokalnega izrazoslovja.                                                          
Končno je Praga tudi okolje pestre turistične ponudbe in mnogih znamenitosti, ki obiskovalca kar vabijo k občudovanju. Svoje bivanje v mestu ob Vltavi bom ohranil v najlepšem spominu.  

Nik Trontelj

Neža Bizjan in njena izkušnja poletne šole v Olomucu

Svojo izkušnjo izmenjave preko Ceepus-a sem dobila v okviru poletne šole bioetike na Češkem. Glede na to, da sem bila edina slovenska udeleženka, so se mi porajali resni dvomi o odhodu. Kljub vsemu sem spakirala in odšla v Olomuc.

Že takoj ob prihodu na Češko sem ugotovila, da je bila odločitev pravilna. Od trenutka, ko sem stopila na češka tla in vse do prihoda nazaj v Slovenijo sem se počutila, kot da bi stopila med stare znance. Cel teden smo skupaj jedli, hodili na predavanja ter spoznavali mesto in njegovo okolico. Razlog, zakaj resnično priporočam tako vrsto izmenjave, so predavanja. Nabor različnih strokovnjakov, ki temo poletne šole predstavijo pod različnimi vidiki, vsakomur razširi obzorja.

Navkljub komuniciranju v angleščini, nemščini in mešanici slovanskih jezikov smo uspeli splesti resnične vezi in poznanstva, ki nas bodo spremljala skozi celo življenje. Zame je bila ta poletna šola posebna tudi zato, ker sem tam praznovala svojo rojstni dan. Kot že rečeno – s svojimi starimi znanci.

Poletno šolo resnično priporočam vsem, ki se odločate za daljšo študijsko izmenjavo, saj ponuja lep predokus avanture, ki vas čaka tam. Le pogumno!

Neža Bizjan

Matjaž Vidmar na izmenjavi v Zagrebu

Sem Matjaž Vidmar, študent na Teološki fakulteti v Ljubljani. Za izmenjavo sem se odločil v tretjem letniku UTR programa. Izbral sem si študijsko mesto Zagreb. Izmenjave sem se želel udeležiti že pred leti in tako se mi je uresničila želja v zadnjem letniku. Na Hrvaškem sem preživel drugi študijski semester.

Rekel bi, da je izmenjava zelo dobra izkušnja, ki seveda terja tudi nekaj žrtvovanja. Toda dejstvo je, da če tega ne bi doživel, bi si kasneje v življenju zagotovo očital, da te možnosti nisem izkoristil. Na splošno je bilo lepo, nova izkušnja, kjer spoznaš veliko novega v novem okolju, spleteš nove prijateljske vezi hkrati pa spoznavaš tujo kulturo. Na »lastni koži« doživiš to izkušnjo.

Menim, da je bilo na splošno res lepo doživetje. Kar je vredno omeniti je, da so bili profesorji zelo prilagodljivi, tako domači, kot tudi na tuji univerzi. Prav tako me je lepo sprejela tudi okolica. Bilo je le nekaj logističnih nevšečnosti na začetku izmenjave, a to smo kasneje uskladili.

Skratka, to izkušnjo priporočam tistim, ki želijo izkusiti nekaj novega in ki se ne bojijo izzivov. Če pa se pojavi kakšna ovira ali težava, pa je vedno rešljiva, tako da kar pogumno.

Matjaž Vidmar