Znanstveni posvet o nadškofu metropolitu dr. Jožefu Pogačniku

Objavljeno: 20.1.2020 | Posodobljeno: 19.10.2020 | Dogodek: 21.10.2020

Inštitut za zgodovino Cerkve pripravlja ob 40-letnici smrti nadškofa metropolita dr. Jožefa Pogačnika znanstveni posvet. Na posvetu bo predstavljeno in ovrednoteno delo, ki ga je nadškof dr. Jožef Pogačnik opravil za ljubljansko škofijo in Cerkev na Slovenskem.

Znanstveni posvet bo potekal v sredo, 21. 10. in četrtek, 22. 10., na daljavo (po spletu), s pričetkom ob 9. uri. Posvet bo mogče spremljati preko aplikacije Zoom na sledeči povezavi (Znanstveni posvet o nadškofu metropolitu dr. Jožefu Pogačniku). Ob vstopu vnesete geslo 394032

Uradno vabilo in program posveta si lahko ogledate na povezavi


O ŽIVLJENJU IN DELU NADŠKOFA DR. JOŽEFA POGAČNIKA:

Nadškof metropolit Jožef Pogačnik, ki je umrl 25. marca 1980, je bil od leta 1964 na čelu ljubljanske krajevne Cerkve in od leta 1968 ljubljanske cerkvene pokrajine, katere sufragana sta postala mariborski in koprski škof. Za najvišji cerkveni službi znotraj slovenskih meja ga je pripravljala temeljita teološka izobrazba na univerzi v Innsbrucku, kaplanska leta v Kranju in ljubljanskem Trnovem, vzgajanje mladih v ljubljanskem Marijanišču, uredniško, pisateljsko in pesniško udejstvovanje, katehiziranje na ljubljanskem učiteljišču, dolga leta osamitve in trpljenja v ječi, nato pa spet obnovljeno delovanje v škofiji, dokler ni postal njen generalni vikar in s tem desna roka Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka.

Imenovanje za nadškofa drugega najpomembnejšega cerkvenega središča v tedanji državi mu je zagotovilo mesto podpredsednika Jugoslovanske škofovske konference, ki jo je nekaj let tudi vodil. Pri tem je skrbel za uresničitev tako enotnosti jugoslovanskega episkopata kot upravičenih interesov svoje nadškofije in metropolije.

Skoraj 17 let njegove nadpastirske službe je bil v mnogočem pomembno za razvoj Cerkve na Slovenskem vse do danes. Ljubljanska nadškofija je pod njegovim vodstvom vstopila v koncilsko in pokoncilsko obdobje. Slednjega je zaznamovala liturgična reforma, velik porast števila duhovnikov, vzpon verskega tiska, vse bolj razvejana pastoralna in katehetska dejavnost.

Zaradi svojega izpostavljenega položaja v cerkveni hierarhiji je Pogačnik nosil glavnino odgovornosti pri reševanju odprtih vprašanj med Cerkvijo in oblastjo v Sloveniji.  

 

Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem