52. srečanje Innsbruškega kroga moralnih teologov in socialnih etikov

Med 14. in 16. septembrom 2026 sta se prof. dr. Roman Globokar in asist. dr. Martin Perčič s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v Innsbrucku udeležila 52. srečanja Innsbruškega kroga moralnih teologov in socialnih etikov. Letošnje srečanje je potekalo pod naslovom »Kreposti. Kažipoti liberalnih demokracij?«.

Osrednje vprašanje srečanja je bilo, katere kreposti so v sodobnih demokratičnih družbah potrebne za odgovorno oblikovanje skupnega življenja, pri čemer je bil poseben poudarek namenjen vprašanju, ali in kako lahko etika kreposti prispeva k stabilnosti, kulturi dialoga in moralni orientaciji liberalnih demokracij.

Filozofski uvod v temo je pripravil prof. dr. Christoph Halbig z Univerze v Zürichu s predavanjem Chancen und Grenzen der Tugendethik, v katerem je predstavil možnosti in meje etike kreposti kot pristopa k sodobnim moralnim vprašanjem. Politično-filozofsko perspektivo je predstavil prof. dr. Otfried Höffe iz Tübingena s predavanjem Kardinaltugenden für die moderne Gesellschaft, posvečenim aktualnemu pomenu kardinalnih kreposti za sodobno družbo. O teološki dimenziji kreposti je spregovoril prof. dr. Jim Keenan SJ iz Bostona s predavanjem Virtues and Democracy, v katerem je obravnaval razmerje med krepostmi in demokratično politično kulturo.

Pomemben del srečanja so bile tematske delavnice, ki so splošno vprašanje kreposti prenesle na konkretna družbena in politična področja. Marie-Luisa Frick je obravnavala mirovno etiko in pomen kulture argumentiranega spora, Elke Mack kulturne konflikte med identitetno oblikovanimi moralnimi stališči ter vprašanje, kako lahko znanstvena etika prispeva k zmanjševanju družbenih napetosti, Antonina Wozna Urbanczak vprašanje pravičnosti med spoloma v povezavi z demokracijo in mirom, Peter Schallenberg pa razmerje med krepostjo in neointegralizmom v Združenih državah Amerike.

Razprave so pokazale, da vprašanje kreposti v demokratični družbi ni omejeno zgolj na osebno moralnost, temveč posega tudi na področje politične kulture, družbenega dialoga, miru, pravičnosti in sposobnosti konstruktivnega soočanja z vrednostnimi konflikti. Srečanje se je zadnji dan zaključilo s skupno razpravo, refleksijo o obravnavanih vprašanjih in načrtovanjem nadaljnjega dela Innsbruškega kroga.