Kaj je odprta znanost?
Odprta znanost je sodoben pristop znanstvenoraziskovalnega dela in razširjanja njegovih rezultatov (znanja, vedenja) na pregleden in sodelovalen način. Odpiranje znanosti preko čim hitrejše izmenjave informacij in znanja med raziskovalci povečuje možnosti za hitrejši napredek v znanosti.
Namen odprte znanosti je tudi povečanje vloge znanstvenih dognanj pri sprejemanju družbenih odločitev, zato je pomembno, da so znanstvena spoznanja ljudem približana sproti in na ustrezen način.
Pomen za raziskovalce
Slovenija je kot država članica EU del Evropskega raziskovalnega prostora (European Research Area, ERA), zato morajo biti njena določila glede odprte znanosti skladna s sklepi Sveta Evropske Unije glede odprte znanosti in odprto znanostjo v okvirnem programu Evropske unije za raziskave in inovacije (npr. Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027).
Odprta znanost v ERA vključuje predvsem takojšen odprti dostop do rezultatov raziskav, odgovorno vrednotenje raziskovalnega dela (z upoštevanjem načel odprte znanosti) in vključevanje občanov v raziskovanje.
Odprtost rezultatov javno financiranih raziskav je zahtevana, kadar so rezultati raziskav v obliki recenziranih publikacij. Možne so izjeme od odprtosti raziskovalnih podatkov zaradi zaščite osebnih in občutljivih podatkov, pravic intelektualne lastnine ter drugih zakonskih podlag.
Pravne podlage za odprto znanost
- Resolucija o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, predvsem poglavje 6.2.,
- Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, čl. 40.-42.,
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, 6.č čl.,
- Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti
- se več na povezavi.
Določila in priporočila Odprte znanosti
- obvezna takojšnja odprta dostopnost recenziranih člankov in daljših besedil z licencami Creative Commons prek repozitorijev,
- obvezna priprava načrta ravnanja s FAIR raziskovalnimi podatki in shranitev v repozitorij ter »odprti dostop, kolikor je mogoče, in zaprti dostop, kolikor je nujno« do raziskovalnih podatkov prek repozitorija (odprtodostopni raziskovalni podatki licencirani v obsegu CC BY ali CC0)
- priporočena sta FAIR in odprti dostop do drugih rezultatov raziskav, npr. programske opreme, modelov, algoritmov, procesov, protokolov, simulacij, elektronskih laboratorijskih dnevnikov, vzorcev v fizični obliki,
- priporočeno je izvajanje tudi preostalih vidikov odprte znanosti, nekateri bodo zahtevani v določenih razpisih Obzorja Evropa, na primer: uporaba FAIR raziskovalnih podatkov in storitev iz Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), zgodnje in odprto deljenje rezultatov raziskav, vnaprejšnja registracija raziskav, registrirana poročila, deljenje nerecenziranih rokopisov člankov, odprti recenzentski postopki, vključevanje občanov oziroma občanske znanosti.
Pomen občanske znanosti
Občanska znanost (ang. Citizen Science) je koncept znanstvenega raziskovanja, ki vključuje sodelovanje neprofesionalnih raziskovalcev v vseh fazah raziskovalnega procesa. V mreži projektov občanske znanosti lahko sodelujejo dijaki in študenti, člani različnih interesnih skupin, posamezniki iz lokalnih skupnosti, upokojenci ter vsi, ki jih zanima prispevanje k znanstvenemu napredku, ne glede na njihovo strokovno ozadje. Občanski raziskovalci lahko sodelujejo pri oblikovanju raziskovalnih vprašanj, zbiranju in ustvarjanju podatkov, analiziranju podatkov in interpretaciji rezultatov. Da lahko projekte občanske znanosti uvrščamo med znanstvene raziskave, morajo slediti temeljnim načelom raziskovalnega dela. Med njimi so poštenost, objektivnost, integriteta, natančnost, odprtost do strokovnih kritik, spoštovanje intelektualne lastnine in zagotavljanje zaupnosti podatkov. Občanska znanost danes predstavlja eno ključnih orodij za povezovanje znanstvenikov in širše javnosti ter omogoča bolj vključujoč in sodelovalen pristop k raziskovanju.