prof. dr. Anton Jamnik

Profesor dr. ANTON JAMNIK

Anton Jamnik se je rodil  27. 7. 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je končal leta 1976 v Grosupljem in se vpisal na gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, kjer je leta 1980 maturiral. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1981 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in tu diplomiral leta 1987. Nadškof dr. Alojzij Šuštar ga je po mašniškem posvečenju poslal za kaplana v Kočevje, leta 1990 pa imenoval za svojega tajnika. 

Pri katedri za filozofijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je nadaljeval z magistrskim študijem in leta 1993 zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Sveto med transcendenco in imanenco v sodobni slovenski filozofski misli. Naslednje leto je bil izvoljen in imenovan  za asistenta pri Katedri za filozofijo  TF Univerze v Ljubljani. Istega leta se je preselil v Zavod sv. Stanislava, kjer je na Škofijski klasični gimnaziji poučeval verouk in nato filozofijo.  Ob tem je nadaljeval svoj doktorski študij v Ljubljani in v Oxfordu, ter zaključil na Teolološki fakulteti Univerze v Ljubljani  z  disertacijo  Rawlsov poskus etične utemeljitve liberalizma - mentor prof. dr. Anton Stres, komentorja prof. dr. Janez Juhant in dr. Cyril Barrett, Campion Hall, University of Oxford. Od leta 1997 je bil docent za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2012 pa je bil izvoljen in imenovan za izrednega profesorja za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. 

Leta 1996 je bil imenovan za člana Republiške kurikularne komisije za filozofijo, od januarja 2002  do leta 2016 je bil  predsednik Republiške maturitetne komisije za filozofijo.   
Od leta 1995  do leta 2000 je bil odgovorni urednik revije Tretji dan. Od ustanovitve dalje (leta 1993)  je bil tajnik Mešane krovne komisije Rimokatoliške Cerkve in Vlade republike Slovenije (do leta 1997). Leta 1997 je postal mladi član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, leta 2008 pa redni član. Julija 2000 ga je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode imenoval za direktorja Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.

Od avtorski del je najpomembnejša knjiga, ki je leta 1998 izšla pri Novi reviji z naslovom Liberalizem in vprašanje etike. Prav tako pa je pri Novi reviji leta 2009 kot del monografije izšlo njegova razprava o komunitarizmu v odnosu do liberalizma. Leta 2012 je izšlo njegova tretja knjiga z naslovom »Med Vagabundom in romarjem« (Družina, 2012), ki obravnava temeljna etična vprašanja, liberalizem, vprašanja s področja filozofije religije, ter vprašanje slovenske osamosvojitve. Leta 2016 je pri založbi Ognjišče izšla njegova monografija z naslovom »Naš nadškof Šuštar – eden od očetov slovesnke samostojnosti«.  S področja etike in družbenih vprašanj je objavil tudi mnoge druge razprave kot npr:  Trstenjakovo etično pojmovanje človeka, Med vrednotami in liberalizmom,  Postmoderna etična perspektiva, Strpnost - krepost za nove čase, Evropa išče svojo dušo, Propad totalitarnih ideologij in družbeno-moralna kriza, v zadnjih letih pa je objavil članke s področja filozofije religije in poslovne etike v znanstvenih revijah v Pekingu, Buenos Airesu, Dublinu, Tokiu in drugih znanstvenih revijah po Evropi in svetu.  
Imel je predavanje na Teološkem tečaju za študente in izobražence v Ljubljani in po drugih mestih po Sloveniji; julija 2000 je imel predavanje na Evropskem srečanju katoliških pedagogov z naslovom Učitelj pred izzivi časa, dvakrat je predaval v Dragi, sodeloval je na simpoziju v Rimu in drugod po svetu. Po letu 2005 se zelo intenzivno posveča sodelovanju na mednarodni ravni, na področju šolstva pa je vodil Komisije tako za katoliško osnovno šolo, kot tudi bodočo Katoliško Univerzo, ki je leta 2010 pričela  s prvo fakulteto za Poslovne vede. S tem je bil tudi zaključen obširen projekt pokritje celotne vertikale katoliškega šolstva, od vrtcev do Katoliške fakultete za Poslovne vede. 

Leta 2005 ga je papež Benedikt XVI imenoval za pomožnega škofa v Ljubljanski nadškofiji. Posvečen je bil januarja 2006. Tri leta je vodil komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci, še danes pa vodi Komisijo za kulturo pri Slovenski škofovski konferenci.  Leta 2008 je postal redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu.  Vodil je Komisijo za pripravo katoliške osnovne šole, ki je leta 2008 začela delovati v Zavodu Svetega Stanislava in je to prva katoliška osnovna šola v Sloveniji. Zadnja leta predava po različnih univerzah po Evropi, v februarju 2008 pa je imel tudi predavanje na Harvardu o vprašanju liberalizma in etike. 1. septembra 2008 je bil ponovno imenovan za predsednika maturitetne komisije za filozofijo pri Ministrstvu za šolstvo. V letih 2006 do 2009, ko je bil pri Slovenski Škofovski konferenci odgovoren za  področje šolstva se je poleg ustanavljanja prve katoliške osnovne šole posvetil ustanavljanju Katoliške Univerze. Pomemben korak na tej poti je bil ustanovitev Katoliškega inštituta, katerega prvi direktor je bil (do leta 2009). Pri tem projektu je pomembno raziskovalno delo in sodelovanje z slovenskimi univerzami in inštituti in drugimi inštituti in univerzami po svetu. Leta 2010 je tako začela z delom prva fakulteta bodoče Katoliške Univerze, Fakulteta za poslovne vede (program za to fakulteto je bil od države verificiran februarja 2009), na kateri je prva leta predaval filozofijo, filozofijo religije in etiko (poslovno etiko). Prav na področju mednarodnega sodelovanj je bilo v njegovem času direktorske službe Katoliškega inštituta podpisanih večje število pogodb o sodelovanju z tujimi Univerzami, od Evrope, ZDA, Južne Amerike do Azije. Kot član Evropske akademije znanosti in umetnosti veliko sodeluje z različnimi ustanovami po celem svetu. Tako je predaval v ZDA (Harvard, Boston College, Georgetown University), Angliji (Oxford, Cambridge), v Argentini,  Na Japonskem v Tokyu (Sophia University in Tsuda University) in na različnih  drugih univerzah, v Salzburgu kot redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. V zadnjih letih se še več posveča mednarodnim povezavam. Tako je leta 2010 in leta 2011 aktivno sodeloval s predavanji na konferencah v Tokiu(Japonska) , Cochinu, Bangalore (Indiji) in nekaterih drugih azijskih deželah. Aktivno sodeluje tudi z Mednarodnim inštitutom za poslovno etiko v Pekingu (Kitajska), kjer v programski skupini v katero je vključen pripravljajo knjigo o Poslovni etiki. Zadnja leta intenzivno sodeluje s Katoliško Univerzo svetega Jožefa v Macau na Kitajskem.  Prav tako sodeluje v skupnih projektih s Katoliško Univerzo v Buenos Airesu (Argentina) in Univerzo v Dublinu, ter Ateneno de Manila University na Filipinih, Taiwanu in Šanghaju na Kitajskem. Seveda Jamnik redno predva na različnih kongresih slovenskik in mednarodnih v Sloveniji. Je redden predavatelj v okviru Zdravniške zbornice, kjer predava o medicinski etiki, prav tako pa redno predava za zdravnike in osebje Medicorja, ko prirejajo Mednarodne kongrese. >Je tudi redni predavatelj na mednarodnih konferencah Svetovnega slovenskega kongresa. Poleg mnogih znasnstvenih člankov je napisal tudi tri monografije: Liberalizem in vprašanje etike, Med romarjem in vagabundom, Naš nadškof Šuštar, ter daljšo razpravo o komunitarizmu v knjigi Mateje Pevec Rozman z naslovom Etika in sodobna družnba

Januarja 2013 je sodeloval na treh mednarodnih konferencah v Aziji: v New Delhiju na temo krščanstva v globalnem svetu, v Bangaloreju (Indija) je imel seminar o etiki na St. John's University za študente medicine, v Sanghaiu in Pekingu pa je predaval o sodobnih etični dilemah globalnega sveta. Leta 2017 pa je imel dvotedensko predavanje v Mumbaiu v Indiji in sicer za študente teologije ter o medicinski etiki na tamkajšnjem Katoliškem inštitu za Medicinsko etiko. Posveča se predvsem sodobnim vprašanjem s področja filozofije religije, medverskega dialoga in aplikativne etike ter dilemam sodobnega liberalizma. Leta 2018 je predaval v Seulu na Katoliški Univerzi. V juliju 2018 je v Singapurju imel dve predavanji o spravi na Korejskem poolotoku. V zadnji 10 letih se polega predavanja in izdajanju zznanstvenih člankov v Sloveniji in po Evropi in Ameriki še posebej posveča azijskemu prostoru: Kitajski, Koreji, Indiji, Filipinon, Japonski, Singapurju ter drugim državam v tem delu sveta.