Etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije in nasilje (P6-0296)


Raziskovalni programi so (so)financirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Članica UL

UL Teološka fakulteta

Šifra

P6-0269

Naziv programa

Etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije in nasilje

Obdobje

1.1.2015 - 31.12.2020

Letni obseg

1,78 FTE

Vodja

Petkovšek Robert

Veda

Humanistične vede / Teologija

Sodelujoče RO

sodelujoče RO

Vsebinski opis programa

 

Religije in svetovni nazori imajo odločilno vlogo v življenju posameznikov in družbe. Vlogo religije je v moderni zamenjal 'znanstveni svetovni nazor', religija je dobila pečat družbenega problema ('nasilna'?), čeprav sociologi spet potrjujejo njen družbeni pomen. Ta prepletanja in zamenjave idejnih okvirov v moderni so povzročile negotovost, ideologizacijo idejnih temeljev, spore, nasilje, vojne in revolucije ter pustile nezaceljene rane v tkivu nacionalnih in globalne družbe. Balkan je kot evropsko križišče nevralgična točka, kjer so se problemi zgostili. Temeljni namen raziskav je metodološko preveriti izvore nasilja ideologij, svetovnih nazorov oziroma religij in idejnozgodovinsko presojati njihovo odgovornost za te spore ter preiskati možnosti za transformativno zdravljenje spomina na individualni in kolektivni ravni ter za oblikovanje kulture miru, sodelovanja, sobivanja in vzdržne družbe oziroma odpravo posledic sporov in popravo krivic. Metodološko gre za prečiščenje preteklosti ter vzpostavitev idejnih hevristik sedanjosti, po katerih bo mogoče oblikovati kulturo sobivanja, sodelovanja, demokratičnih procesov in odprte prihodnosti. Popper je že leta 1945 spregovoril o odprti družbi in njenih sovražnikih, naš namen pa je presojati to v kontekstu Slovenije, Balkana in Evrope, s posebnim poudarkom na ponovnem vzpostavljanju družbe dialoga in sodelovanja. Gre za (novo) hermenevtiko religije, novoveških ideologij, svetovnih nazorov, njihovega odnosa do religij v oblikovanju odprte družbe, ki temelji na spoštovanju posameznikov in skupin in torej družbe pravičnosti in kulture sobivanja ter celostnega vključevalnega sodelovanja skupin. Aktualnost narekuje razpad sistemov in ideologij ter idejno-moralna kriza ter njene vsestranske posledice. Sobivanje je nujnost, a terja usklajevanje različnih idejno-etičnih podlag globalne družbe, zato izpostavljamo vlogo krščanstva in (svetovnih) religij v teh procesih ter tako možnosti preseganja idejnih sporov in stranpoti polpreteklosti, posebej v slovenskih razmerah. Gre za presojo aporij totalitarizmov (Evropa), revolucij (Slovenija), vojn na Balkanu ter iskanje skupnih temeljev delovanja teh družb. K problemu pristopamo multidiscip. in iščemo rešitve v prizadevanju za družbo pravičnosti, spravo, sodelovanje ter trajnostni in vzdržni razvoj. Skupina se bo tako posvetila sporom ideologij v evropskem in posebej v slovenskem kontekstu, razčlenjevala izvore in vzroke vojn in revolucij pri nas in v sosedstvu ter postavljala pogoje za odpravljanje posledic njihovih travm v osebni in družbeni zavesti. Izhajamo iz postavke nenasilne vloge religij oziroma svetovnih nazorov v teh procesih, kar pomeni njihovo dejavno presojo v omenjenih procesih ter njihov pomen za sobivanje danes, saj je to ključno za osebno in družbeno zavest ter vzdržno družbeno prakso posameznikov in skupin za oblikovanje politik držav oziroma državnih skupnosti v Evropi in svetu. Tako bo skupina dala svoj prispevek k ciljem Evrope 2020.

Sestava programske skupine

povezava na Sicris

Pomen za razvoj znanosti

 

Znanstveni prispevek programa bo najprej v hermenevtični celoviti kontekstualni presoji vloge ideologij, religij in svetovnih nazorov v procesih oblikovanja družb moderne in presoji posledic (travm), ki so jih pustili izbruhi nasilja (vojne in revolucije) v zavesti posameznikov in skupin (narodov). To je zahtevno branje razvoja kompleksnih problemov sodobne družbe, ki so se zgostili v tej krizi, a je njihovo reševanje pogojeno s temeljno presojo njene geneze, kar je glavni namen naše raziskave. Še posebno pomemben del teh razčlemb vključuje nova spoznanja o vlogi religioznoetičnega ter pomena in vloge čustev v teh procesih, saj so kot ideološki naboji imeli praviloma odločujočo vlogo. Ustaljene raziskave so te čustvene razsežnosti ter njihove religiozne in psevdoreligiozne strani praviloma zanemarjale ali so s svojimi redukcijskimi pristopi popačile njihovo pravo vlogo. Na drugi strani pa so raziskovalci z redukcijami svetovnonazorskih ali ideoloških razsežnosti družbenih problemov prav tako metodološko oziroma pojmovno-vsebinsko onemogočali razvid njihovih antropoloških stranpoti. Ta presoja je nujna in skladna z raziskovalno hipotezo, da so idejni temelji, religije, ideologije, svetovni nazori odločilni dejavnik za razvoj človekove osebne in družbene zavesti, saj oblikujejo človekov simbolni svet ter vplivajo na (ne)nasilno ravnanje in odločanje skupin in posameznikov. Njihovo razumevanje je ključ za razumevanje nasilja, omenjeni simbolni sistemi pa odločilno vplivajo na ravnanje in odločanje v družbenih procesih ter so tudi povzročitelj zapletov sodobne družbe. Iz teh razlogov je multidisciplinarni znanstveni prispevek skupine pomemben za določanje in implementacijo solidarnostnih temeljev družbe kot odločilnega vira odpravljanja vzrokov nasilja v družbi ter za razumevanje nasilja v preteklih ideoloških sistemih, pa tudi za njihovo odkrivanje v religijah in svetovnih nazorih danes ter tako za razreševanje sporov in drugih (hujših) današnjih družbenih zapletov. Znanstveni prispevek je tudi v kritični presoji religioznih in civilnih idejnih ustanov družbe na antropološko-etičnih kriterijih ter tako prispevek h krepitvi individualnih sposobnosti, vrednostnega oblikovanja družbe, utrjevanje smisla življenja in s tem družbene pravičnosti, kulture sobivanja, solidarnosti, možnega dialoga. To vključuje z religioznimi vrednotami utemeljene človekove pravice (in dolžnosti), lokalno in globalno, ter presojo idejnih postavk za zagotavljanje pogojev, iz katerih živimo. Prispevek bo tudi presoja revolucionarnih in ideoloških okvirov na podlagi antropoloških, družbeno-filozofskih in teoloških teorij človeka kot osebe ter vloge religij pri preseganju ideologij, vzpostavljanju sprave in odpuščanja ter preseganje usodnih nacionalnih, ideoloških, revolucionarnih in drugih delitev z vzpostavljanjem človeške in globalne pravičnosti.

Pomen za razvoj Slovenije

Raz. program bo odločilno prispeval k reševanju temeljnih problemov Slovenije. Spopad s sedanjo krizo v Sloveniji in po svetu je mogoč le ob razumevanju njenega nastanka, ki je tesno povezan s stranpotmi moderne kot antropološkem neupoštevanju celostnega človeka. Ideologije so instrumentalizirale človeka ter povzročile travme, ki so posledica kršitev človekovega dostojanstva in neupoštevanja temeljnih človekovih pravic. Tako obremenjena zavest posameznikov in celotne družbe onemogoča sodelovanje, posledično otežuje gospodarski napredek in preprečuje socialno blaginjo večine državljanov. Odprava vzrokov krize pomeni razčiščevanje in odpravljanje posledic v zavesti posameznikov in celote, kar je bistvenega pomena za razvoj naroda in uspešno prihodnost Slovenije. Splošno prepričanje v Sloveniji je, da smo v hudi moralni krizi, kar je sicer svetovni pojav, vendar je pri nas povezana s totalitarno polpreteklostjo, ki je razlog za ostale stranpoti te družbe ter zavira njen razvoj. Preučevanje izvorov krize v Sloveniji je temeljnega pomena za njihovo odpravo ter za vzpostavitev družbe sodelovanja, dialoga, vzdržnega razvoja, kulture zaupanja in vključevanja. Iz teh razlogov je razčiščevanje problema nasilja, vloge religije oziroma krščanstva ter svetovnih nazorov in ideologij v slovenskem prostoru ključ za reševanje krize, zato bo omenjena raziskava v kontekstu Slovenije in Balkana prispevek k temeljni higieni slovenske zavesti ter napredku slovenske družbe. Presoja teh razsežnosti omogoča namreč ponovno vzpostavljanje pristnih človeških temeljev družbe, dialoga. Pojasniti namerava vlogo in pomen krščanstva/katolištva in drugih idejnih temeljev pri iskanju skupnih vrednostnih postavk družbe. Tako iz (pretekle) nasilne družbe izključevanja Slovenci lahko stopimo k sobivanju (inkluzivnost) in spodbujanju osebnih sposobnosti pri uveljavljanju ciljev skupne prihodnosti ter graditvi vrednot demokracije, solidarnosti in domoljubja. Znanstvena in strokovna relevantnost sega v temeljne teoretske premisleke in je hkrati usmerjena v praktično uporabnost. Preko sodelovanja z raziskovalnimi skupinami iz tujine ter posameznimi raziskovalci, preko udeležb na mednarodnih znanstvenih srečanjih, objav v tujih znanstvenih revijah ter monografijami v tujih jezikih, bo projekt dodatno uveljavil naše raziskovalce v tujini ter omogočil tudi nadaljnje znanstveno sodelovanje, kar bo imelo velik pomen za stroko v Sloveniji. Na ta način bo vzpostavljeno znanstveno sodelovanje, ki bo podlaga prihodnjih skupnih projektov. Program se bo povezoval tudi z drugimi projekte raziskovalne organizacije. Program bo omogočil vključevanje v mednarodne izmenjave (bilateralni projekti in raziskovalni obiski ter gostovanja priznanih tujih raziskovalcev), kar bo omogočilo tudi pridobivanje sredstev iz tujine ter vključevanje in financiranje mlajših in perspektivnih raziskovalcev, kar je eden najboljših načinov prenašanja znanja.

Bibliografske reference

povezava na Sicris  

 

Ta stran uporablja piškotke. Z uporabo strani se strinjate, da lahko piškotke uporabljamo za delovanje strani in statistiko obiska. Več o tem