Šifra: V5-24003

Obdobje: 1.10.2024–30.9.2026

Letni obseg: 1 FTE | 2024

Vodja projekta: doc. dr. Miha Šimac

Zunanji vodja: Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Sofinancerji: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije

Veda: Družbene vede

Faze projekta in njihova realizacija:

Projekt bo potekal v treh fazah, ki bodo sistematično obravnavale vse vidike duhovne oskrbe v SV.

V prvi fazi se bo fokus usmeril v predstavitev obstoječega stanja (Cilj 1). Zbrali bomo podatke o delovanju sistema skozi intervjuje z vojaškimikaplani, pastoralnimi asistenti in pripadniki SV, pregledali relevantno dokumentacijo Vojaškega vikariata in Ministrstva za obrambo ter analiziralipredpise in regulative s področja duhovne oskrbe. Kvantitativna in kvalitativna analiza zbranih podatkov bo omogočila identifikacijo ključnihznačilnosti in izzivov sistema. Ugotovitve bomo primerjali z mednarodnimi standardi in praksami.

Druga faza projekta bo posvečena primerjavi sistemov duhovne oskrbe v izbranih primerjalnih državah (Cilj 2). Izbrali bomo sosednje države, bivšerepublike Jugoslavije in članice NATA, s podobno strukturo oboroženih sil in versko demografijo kot Slovenija. Uporabili bomo ustrezne metodeevalvacije, kot so ankete, fokusne skupine in strokovna mnenja. Zbrali bomo podatke o zakonodaji in predpisih o duhovni oskrbi v teh državah,preučili obstoječe raziskave in poročila ter analizirali delovanje verskih organizacij in oboroženih sil. Primerjava sistemov bo potekala skozi analizougotovitev, pri čemer bomo posebno pozornost namenili dobrim praksam in modelom, ki bi jih lahko implementirali v slovenski sistem. Pri tem bomoupoštevali učinkovitost, izvedljivost in sprejemljivost modela za različne deležnike. Kulturni in verski kontekst vsake države bo pomemben dejavnikpri analizi. Rezultate primerjave bomo predstavili v poročilu (Cilj 3), ki bo vključevalo ključne ugotovitve in priporočila za uveljavljanje dobrih praks vSloveniji. Na podlagi analize bomo izbrali model, ki najbolje ustreza potrebam SV in ponuja največ možnosti za uspešno implementacijo. Poročilobomo predstavili relevantnim deležnikom in strokovni javnosti.

V tretji in zadnji fazi projekta bomo na podlagi ugotovitev iz predhodnih faz oblikovali ustrezne smernice in predlagali nabor ukrepov celostne oskrbeza pripadnike SV (Cilj 4). To bo vključevalo razširitev dejavnosti vikariata, spodbujanje stalnega sodelovanja formativnega spremljanja, izboljšanjesodelovanja med akterji, ki so že vpeti v zagotavljanje duhovne oskrbe, upoštevanje potreb SV za vključevanje pripadnikov različnih verskih skupnostiter predlog ustreznega sistema za sodobne oborožene sile.

Pri oblikovanju smernic in predlogov ukrepov bomo uporabili kombinirano metodo dela, ki bo vključevala kvantitativne in kvalitativne raziskave.Uporabili bomo naslednje metode:

  • Pregled literature, zakonodaje in zgodovinskega ozadja
  • Teološki vidiki
  • Intervjuji in ankete med tremi fokusnimi skupinami:

a) izvajalci (aktivni vojaški kaplani, pastoralni asistenti v SV)
b) deležniki neposredno:; vojaške osebe, ki delujejo v domovini; mirnodobne strukture slovenske vojske v tujini(MSSVT), vojaške osebe namednarodnih operacijah in misijah (MOM)
c) posredno družinski člani zgoraj navedenih vojaških oseb

  • Evalvacija sproti preko različnih poti (splet, objave v znanstvenih in poljudnih prispevkih)
  • Izdaja znanstvenih in strokovnih del.

Sodelujoče RO:

  • Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
  • Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
  • Inštitut za filozofske in religijske študije (ZRS Koper) Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Sestava projektne skupine:

Religiozna in duhovna oskrba za pripadnike Slovenske vojske v 21. stoletju

Bibliografske reference:

Religiozna in duhovna oskrba za pripadnike Slovenske vojske v 21. stoletju

Vsebinski opis projekta:

V sodobnem svetu, kjer se soočamo s kompleksnimi izzivi in nenehnimi spremembami, postaja vloga duhovne oskrbe v vojaških organizacijah še toliko bolj pomembna. V Slovenski vojski (SV) je sistem celostne oskrbe, kamor sodi tudi religiozna in duhovna oskrba, že vrsto let prisoten, vendar se sooča z nekaterimi izzivi, ki izhajajo iz spreminjajočih se potreb vojakov in sodobnega varnostnega okolja. Raziskovalni projekt se osredotoča na priložnost za krepitev učinkovitosti delovanja religijske in duhovne oskrbe v Slovenski vojski z namenom izboljšanja in prilagodljivosti.

Cilj projekta Religiozna in duhovna oskrba za pripadnike Slovenske vojske v 21. stoletju (REL-DUH SV) je  s temeljito analizo obstoječega stanja duhovne oskrbe v SV prepoznati ključne izzive in potrebe. Primerjava s tujino bo ponudila dragocena izhodišča za nadgradnjo sistema. Razviti modeli, smernice in načrt ukrepov bodo postavili temelje za sodobno in učinkovito duhovno oskrbo, ki bo v polni meri zadovoljevala potrebe vojakov v 21. stoletju. Poleg izboljšanja učinkovitosti delovanja zagotavljanja religiozne in verske oskrbe vojaških oseb v SV bo projekt prispeval k krepitvi odpornosti in stabilnosti SV kot celote. Ob enem se v tem nemirnem času odpira tudi polje razumevanja sodelovanja med civilnim delom družbe in oboroženimi silami; posebno pozornost pa si zasluži tudi medverski dialog in sodelovanje v državi priznanih verskih skupnosti, ki svoje predstavnike v oboroženih silah že imajo in tistimi, ki bi ta interes morda v prihodnosti še izkazale.

Na podlagi izbranih modelov bo projekt oblikoval konkretne smernice in načrt ukrepov za implementacijo nadgrajenega sistema duhovne oskrbe. Te smernice bodo vključevale jasne definicije vlog in odgovornosti, načine zagotavljanja duhovne oskrbe v različnih kontekstih (doma, na mednarodnih misijah, v kriznih situacijah) ter mehanizme za spremljanje in evalvacijo implementacije. Pomemben del projekta bo spodbujanje sodelovanja med vsemi relevantnimi deležniki, vključno z vojaškimi kaplani, pastoralnimi asistenti, poveljstvom SV in verskimi skupnostmi (medverski dialog). Projekt bo prav tako razvil modele za vključevanje duhovnikov in verskih delavcev iz različnih v Sloveniji priznanih verskih skupnosti v sistem duhovne oskrbe, s poudarkom na spoštovanju verske svobode, medverskega dialoga in vključenosti vseh pripadnikov SV.

Predvideni rezultati raziskovalnega projekta bodo pomembno vplivali na delovanje SV in širšo slovensko družbo.

Ključne besede:

Slovenska vojska, človekove pravice, duhovna oskrba, vojaški kaplani, vojaški ordinariati, NATO, celostna skrb, humanistična duhovna oskrba, civilno-vojaški odnosi, verske skupnosti, vojaška struktura, medverski dialog