Zgodbe študentov

 

Mreža EUTOPIA – Izzivi odprtih inovacij za študente v Cergyju, Francija

Izkušnja študentk Eve Gabrijelčič in Lorene Britovšek, ZDŠ MB

Na EUTOPIA Izzive odprtih inovacij za študente v Cergyju sem se v lanskem študijskem letu (2024/25) prijavila predvsem iz radovednosti po bolj praktičnih izkušnjah, saj se ta format precej razlikuje od klasičnih mobilnosti. Celoten teden je potekal kot nekakšen podjetniški hekaton: v mednarodnih ekipah smo dobili konkreten izziv, povezan z razvojem start-up ideje, ki smo jo nato razvijali ob podpori mentorjev iz teh start-upov.

Zadnji dan smo svoje rešitve predstavili pred podjetniki in sodniki ter prejeli povratne informacije, kar je celotni izkušnji dalo dodatno težo. Poleg samega dela je bila izkušnja tudi zelo socialna, saj smo se veliko družili, Cergy pa ima še to prednost, da je zelo blizu Pariza, kjer smo preživljali večere in bolje spoznali mesto. Ta kombinacija kreativnega dela, sodelovanja in neformalnega druženja mi je dala res celostno mednarodno izkušnjo.

Mreža EUTOPIA – EUCI portfelj

Izkušnja Eve Gabrijelčič, ZDŠ MB

Za EUTOPIA Certificate of Internationalisation portfolio sem se v lanskem študijskem letu (2024/25) odločila, ker sem želela osmisliti svoje številne mednarodne izkušnje. Pogosto se zgodi, da iz ene izkušnje skočim v drugo, brez da bi jih zares integrirala ali ovrednotila. Ta proces mi je omogočil, da sem se ustavila in razmislila, kaj mi je posamezna izkušnja dejansko dala.

Program je bil razdeljen na dva dela. Najprej smo imeli preko Zoom srečanj teoretično podlago in razprave v mednarodnih skupinah, z zelo odprtimi in zanimivimi facilitatorji. Drugi del pa je bil samostojno pisanje refleksije, kjer sem lahko vse izkušnje povezala, jih ponovno podoživela in bolje razumela, kako so me oblikovale, kje so me izzvale in kje sem skozi njih zrasla.

Misijonska izkušnja Madagaskarja in Kazahstana

To poletje se je nekaj študentov Teološke fakultete udeležilo projekta POTA, ki omogoča misijonsko izkušnjo mladim po svetu. Mladi do 30 leta starosti imajo možnost preživeti del poletja na različnih koncih sveta, v različnih skupnostih ali pri slovenskih misijonarjih. Tam lahko opravljajo različna dela - od organiziranja oratorijev, oznanjanja po domovih, pomoči v bolnici ter tudi na raznovrstnih tehničnih področjih, kot so pomoč pri vzdrževanju misijona, popravljanje Cerkva, mizarstvo, gradbeništvo …

  • Časovni potek priprav POTA 2026

    • 12. november 2025: informativno srečanje in odprtje prijav za POTA 2026
    • 13. – 14. februar 2026: usposabljanje za voditelje skupin
    • 6. – 8. marec 2026: prvo vikend usposabljanje za vse
    • 20. marec 2026: delavnica o fotografskih in video vsebinah
    • april 2026: skupinski team building (1 dan)
    • 10. – 12. april 2026: drugo vikend usposabljanje za vse 
    • 15. maj 2026: delavnica o varnosti v odnosih
    • junij 2026: delavnica prve pomoči
    • 4. oktober 2026: zahvalno srečanje POTA

 

Vtisi

Študentka Lea Volčanšek in študent Filip Bezovnik sta se udeležila tehnično-medicinske odprave na Madagaskar k misijonarju Janezu Krmelju, medtem ko se je študentka Trina Posedel odpravila v Kazahstan k misijonarju Mihu Majetiču. Spodaj je zbranih nekaj vtisov njihove misijonske izkušnje.

 

Lea Volčanšek

Da sem se odločila za misijone, je ena najboljših odločitev do sedaj. To, kar mi je dal Madagaskar, je zelo težko opisati, če sam ne izkusiš. Omogočil mi je, da sem predvsem spoznala sebe, se odpovedala svojim potrebam, da bi lahko služila ljudem v stiski, da sem postala veliko boljša oseba, ter mi pomagal poglobiti vero v Boga. Neizmerno hvaležna sem za vse misijonarje, ki sem jih lahko spoznala in našo ekipo, ki so mi bili res močan zgled vere. Misijonar Janez Krmelj je močan zgled dobrega pastirja, ki te v vsakdanjem zgledu življenja pelje do Boga. Ne mine dan, da se ne bi spomnila na kakšno osebo, otroka ali dogodek, ki se mi je pripetil v času misijona, enostavno to postane tvoj vsakdan, ki ti da moči za delo doma. Njihova skromnost, veselje in hvaležnost mi še vedno odmevajo v srcu. Hvaležna sem Bogu, da sem lahko odšla delat v bolnišnico tam čez ekvator.

 

Filip Bezovnik

Misijonska izkušnja na drugem koncu sveta, na tako imenovanem rdečem otoku, je bila ena izmed bogatejših izkušenj, ki sem jih doživel. Biti v drugačni kulturi, zaznamovani z revščino in pomanjkanjem, te spremeni. A še bolj kot revščina se me je dotaknila srčnost in prijaznost domačinov ter še posebej misijonarjev. Preživeti nekaj tednov z Janezom mi je spremenilo pogled na misijonarje. Misijonarji resnično dajo vse za oznanjanje Jezusa. Tam ni prostora za polovičarstvo. Življenjske okoliščine, ki nenehno pretresajo njihovo vero, so pritegnile iz njih resnično velika dejanja, ki so večinoma skrita očem sveta. Tako Janez sredi nedostopnega podeželja poleg oznanjanja Evangelija skrbi tudi za bolnišnico, porodnišnico, šolo … S tem se kaže, da se ljubezni do Boga nujno pridružuje tudi ljubezen ter skrb za sočloveka. Tako sem zelo hvaležen, da smo smeli s skupino biti del misijonskega dela ter s svojimi talenti pomagati pri prenovi župnišča, popravilu bagerja ter biti v pomoč pri sprotnih delih na misijonu.

 

Trina Posedel

»Pridite in naredite vse narode za moje učence« je stavek, ki me je v zadnjem letu ves čas spremljal in me postavljal pred nove preizkušnje. Naučila sem se, da ljudem, kamor se odpravljaš, ni pomembno kaj jih boš naučil, kako jim boš predstavil svoje poglede in kaj vse jim boš prinesel. Želijo si le tvoje prisotnosti, človeka, pri katerem lahko najdejo oporo, nekoga, ki jih razume. Zavedati se moramo, da na misijonu ne bomo naredil ničesar, če ni Bog tisti, ki nas vodi. Pomembno spoznanje zame je bilo tudi to, kakšno milost imamo, ker živimo v državi, ki je še prežeta s krščanstvom. Mladi v Kazahstanu se namreč soočajo s težko odločitvijo, če se želijo spreobrniti v katoliško vero, saj jih družina v velikih primerih zavrže. Hvaležna sem za to enkratno izkušnjo, za brata Miha, ki nas je z odprtimi rokami sprejel in za vsa prijateljstva ki sem jih tam spletla.