Med 30. junijem in 3. julijem 2026 je v Rimu potekala 9. letna konferenca Evropske akademije za religijo — EuARe 2026. Konferenco, ki je letos potekala pod krovno temo Religion and (In)equalities, je gostila univerza LUISS Guido Carli.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je na konferenci sodelovala s celodnevnim panelom z naslovom Perception and Understanding of Artificial Intelligence: Theological, Philosophical, Anthropological, and Ethical Perspectives, ki je potekal 3. julija. Panel je bil pripravljen v okviru raziskovalnega projekta Teologija in digitalizacija: antropološki in etični izzivi (J6-60105), ki ga financira ARIS in katerega nosilna raziskovalna organizacija je Teološka fakulteta UL (vodja prof. dr. Bojan Žalec).
Namen panela je bil premisliti, kako hiter razvoj umetne inteligence spreminja človekovo razumevanje sebe, drugih in sveta ter kakšne izzive to prinaša za teologijo, filozofijo, etiko, antropologijo in družbene vede. Panel je izhajal iz spoznanja, da umetna inteligenca ni več zgolj tehnično orodje, temveč se vse pogosteje pojavlja kot sogovornik, odločevalec, posrednik znanja, socialni delovalec in (navidezna) družbena prisotnost. Zato je bil osrednji namen razprave osvetliti, kako lahko teologija, filozofija in druge humanistične in družboslovne vede prispevajo k odgovornemu, kritičnemu in človeku primernemu razumevanju digitalizacije in etični regulaciji UI.
S prispevki so sodelovali sodelavke in sodelavci Teološke fakultete UL in člani skupine projekta Teologija in digitalizacija
Mateja Centa Strahovnik, Nadja Furlan Štante, Roman Globokar, David Kraner, Jonas Miklavčič, Saša Poljak Lukek, Barbara Simonič, Stjepan Štivić, Tanja Valenta, Janez Vodičar in Bojan Žalec. Poleg njih so na panelu z referati sodelovali tudi raziskovalci iz tujine, kar je razpravi dalo izrazito mednarodni in interdisciplinarni značaj.
Posamezni prispevki so naslovili različne razsežnosti srečevanja človeka z umetno inteligenco: od vprašanj avtonomije, odgovornosti in zaupanja do vpliva umetne inteligence na izobraževanje, moralno oblikovanje, klinično odločanje, duhovno razločevanje, religiozno izkustvo ter (med)človeške odnose. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vprašanjem empatije, ranljivosti, utelešenosti, identitete in človekove svobode v digitalno preoblikovanem svetu. S tem je sodelovanje na konferenci EuARe pomembno prispevalo k mednarodni predstavitvi raziskovalnega dela Teološke fakultete UL na področju teologije, etike in digitalizacije.



