Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani Zakon o psihoterapiji ocenjuje kot nujen in dolgo pričakovan korak k sistemski ureditvi področja, ključnega za varovanje in krepitev duševnega zdravja v Sloveniji.
Rešitve, ki jih predlaga trenutni predlog, so dobre, ker omogočajo nadaljnji razvoj psihoterapevtske znanosti pri nas. Poleg tega pa jo regulira kot zdravstveno dejavnost, kar je iz vidika zaščite klientov dobro. Nekatere rešitve bodo zahtevale dodatne prilagoditve študijskih programov in okrepitev nekaterih kompetenc naših študentov. Predlog zakona tako ni napisan za Teološko fakulteto, ampak ga bolj razumemo kot poskus spodbujanja nadaljnjega razvoja tega področja v Sloveniji.
V zadnjem desetletju smo priča izrazitemu porastu potreb po psihoterapevtskih storitvah, hkrati pa tudi hitremu znanstvenemu in strokovnemu razvoju psihoterapije – tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji. V Sloveniji smo na Teološki fakulteti edini na UL, ki smo akademsko in znanstveno razvijali področje psihoterapije v zadnjih 20 letih. Danes lahko z gotovostjo trdimo, da psihoterapija, ki jo izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki (ki niso nujno klinični psihologi ali psihiatri), temelji na znanstveno preverjenih pristopih, ki so dokazano učinkoviti in etično utemeljeni.
Za duševno zdravje ni dovolj ena stroka – potrebujemo sodelovanje
Izkušnje s terena jasno kažejo, da učinkoviti odgovori na izzive sodobne družbe zahtevajo sodelovanje različnih strok– psihoterapevtske, psihološke, socialne in medicinske.
Teološka fakulteta UL je že desetletja zavezana interdisciplinarnosti in dialogu med strokami, kar potrjujejo številni raziskovalni projekti in študijski programi, ki povezujejo psihoterapevte, psihologe, zdravnike in druge strokovnjake. V naših študijskih programih družinske in zakonske terapije sodelujejo profesorji različnih fakultet Univerze v Ljubljani, kar ustvarja okolje etične odgovornosti, znanstvene odličnosti.
Zakon težko razumemo kot vdor nekvalificiranega kadra v zdravstvo, ker poklice v zdravstvenem sektorju urejajo drugi pravilniki: Odredba o seznamu poklicev za zdravstveno dejavnost, Pravilnik o registru zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v zdravstveni dejavnosti in drugi. Zakon bo uredil psihoterapijo na visokih standardih zdravstvene dejavnosti. Zdravstvena stroka nam je dolgo očitala, da nismo dovolj strokovni, ko pa se odpre možnost, da bomo tudi psihoterapevti morali delovati po visokih standardih zdravstvene stroke, se nam očita, da želimo skozi stranska vrata vstopati v javne zavode in da s tem zmanjšujemo kvaliteto storitev in zaščito klientov.
Zakon bo prinesel večjo kakovost in varnost za uporabnike
Zakon o psihoterapiji pomeni večjo varnost za uporabnike, saj bo jasno določil standardizirane pogoje za usposobljenost psihoterapevtov, nadzor nad delom ter etična merila prakse.
Zakon bo jasno določil standardizirane pogoje za usposobljenost psihoterapevtov, merila za strokovno delo in etične standarde, ki bodo varovali uporabnike ter okrepili odgovornost izvajalcev. Tako bo vsakdo, ki se odloči za psihoterapijo, lahko z zaupanjem vedel, da prejema strokovno, preverjeno in etično varno pomoč.
Pomemben vidik zakona je tudi vzpostavitev registra in nadzora nad delom terapevtov, kar bo prispevalo k večji transparentnosti in javni odgovornosti. Hkrati zakon omogoča sodelovanje med različnimi strokami, saj prepoznava, da duševno zdravje presega meje ene same discipline.
Na Teološki fakulteti UL verjamemo, da bo sprejem zakona omogočil, da se psihoterapija v Sloveniji razvija kot avtonomna, a odgovorna stroka, ki deluje v dobrobit posameznika in družbe.