Na obisku: kardinal Rolandas Makrickas

V torek, 8. septembra 2026, je v veliki predavalnici Univerze Alma Mater Europaea Maribor potekal marijanski simpozij z naslovom: Marija kot zarja upanja. Osem stoletij navzočnosti Marije na ozemlju lavantinske-mariborske (nad)škofije, ki sta ga organizirala Univerza v Ljubljani – Teološka fakulteta in Nadškofija Maribor.

Na simpoziju je s predavanjem Kjer je Marija doma, je Cerkev živa kot slavnostni govornik nastopil kardinal Rolandas Makrickas, nadduhovnik papeške bazilike Marije Velike iz Rima. Izpostavil je misel, da so marijanska svetišča po vsem svetu varuhi dediščine vere, duhovnosti, pobožnosti in umetnosti, ki je obenem pričevanje o konkretnem upanju in navdih zanj – upanju, ki se lahko udejanja v vsakdanjem življenju vsakega izmed nas ter vsakega izmed nas kliče h konkretnemu, velikodušnemu in zavzetemu delovanju v raznolikosti nalog, ki so nam zaupane. Predstavil je zgodovino in pomembnost papeške bazilike Marije Velike za današnjega človeka.

Predavanje zasl. nadškofa dr. Marjana Turšnka Odnos bl. Antona Martina Slomška do Marije je ponudilo panoramski pogled na odnos lavantinskega škofa bl. Antona Martina Slomška (1800-1862) do Božje matere Marije. Ugotovitve razprave vsekakor še z novega vidika osvetljujejo osebnost in marijansko duhovnost lavantinskega škofa bl. Antona Martina Slomška. Njegova tovrstna dejavnost je nedvomno pripomogla, da so se ljudske pobožnosti do Marije še poglobile in še globlje zakoreninile v slovenskih vernikih.

Asist. dr. Cecilija Oblonšek je predstavila slovenjenje marijanskih liturgičnih spevov v liturgičnih knjigah lavantinsko-mariborske škofije in njihovo liturgično-pastoralna rabo. Posvetila se je slovenjenju marijanskih liturgičnih spevov v liturgičnih knjigah lavantinsko-mariborske škofije ter njihovi liturgični in pastoralni rabi v obdobju liturgične prenove od prve polovice 20. stoletja do danes. Posebna pozornost je bila namenjena Zbirki svetih obredov (1933) in z njo povezanemu Rimskemu obredniku (1932), ki predstavljata pomemben primer prenosa gregorijanskih koralnih napevov v slovenski jezik.

V nadaljevanju je dr. Gerfried Sitar, OSB, spregovoril o Marijanskem češčenju na koroškem območju lavantinske škofije in izpostavil baziliko Marija Loreto in romarsko cerkev Marija Rojach. Obravnaval je razvoj marijanskega češčenja na koroškem območju nekdanje lavantinske škofije na primeru dveh pomembnih romarskih središč. Primerjava obeh svetišč kaže na preplet ljudske pobožnosti, škofovske liturgije, umetnosti in pastoralne prakse ter razkriva, kako se je težišče marijanskega češčenja skozi stoletja spreminjalo. Prispevek obenem poudarja širše evropske povezave lavantinske škofije in trajnost marijanske tradicije tudi po prenosu škofijskega sedeža iz Šentandraža v Maribor leta 1859.

Simpozij se je zaključil s predavanjem doc. dr. Jana Dominika Bogataja Mariologija Viktorina Ptujskega. Analiziral je nauk o Devici Mariji pri zgodnjekrščanskem škofu in razlagalcu Svetega pisma, Viktorinu Ptujskem (+303/304) in osvetlil doslej premalo raziskano poglavje Viktorinove teologije kot prvo (ohranjeno) pričo teološkega premisleka o Materi Božji na današnjih slovenskih tleh in razkriva precej izrazitejšo kontinuiteto njegovega vpliva v zgodnjekrščanski eksegezi, kakor je bilo mogoče domnevati na podlagi doslej znanih virov.

V imenu Teološke fakultete je vse navzoče pozdravila prodekanja prof. dr. Barbara Simonič, simpozij je povezoval doc. dr. Sebastijan Valentan.