Objavljeno: 4.5.2026 | Posodobljeno: 4.5.2026
Letošnje leto mineva 120 let od rojstva in 30 let od smrti akademika prof. dr. Antona Trstenjaka, nekdanjega dekana in predavatelja na Teološki fakulteti. Občina Gornja Radgona je razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto, v katerem se bo zvrstilo več pomembnih dogodkov, posvečenih misli in delu velikega misleca in humanista 20. stoletja.
23. aprila je na gradu Negova potekal znanstveni simpozij z naslovom Trstenjak – graditelj mostov, na katerem so sodelovali priznani predavatelji in poznavalci Trstenjakovega dela. Dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, je predstavil Trstenjaka kot toplega in razumevajočega človeka, kot pomočnika ljudem v stiski, tako duhovni, duševni kot tudi finančni. Dr. Janek Musek, psihologi in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je podal sintezo Trstenjakovega dela in posebej izpostavil njegovo največje odkritje ne področju eksperimentalne znanosti, Trstenjakov zakon reakcijskega časa za odzivanje na barve, ki pravi, da se reakcijski časi posameznih barvnih tonov spreminjajo obratno sorazmerno z njihovimi valovnimi dolžinami.
O genialnosti Trstenjaka, ki je iskal pojme za razumevanje človeške osebe v sholastiki, je predaval Trstenjakov učenec, dr. Edvard Kovač, nekdanji predavatelj na TEOF. Izpostavil je Trstenjakovo pomenljivo ugotovitev, da doseči in misliti enkratnost človeške osebe ni moč zgolj s človeško inteligenco, temveč preko doživljanja drugega kot daru, ki se človeku razkriva in od njega »zahteva« enkratni in neponovljivi odnos, ki človeka razpira v prihodnost. Dr. Mateja Pevec Rozman je v svojem predavanju podala oris Trstenjakove antropološko etične misli, jo utemeljila in pokazala na notranjo koherentnost Trstenjakove misli, ki je bila močno zasidrana v neosholastičnem temelju, nadgrajena s fenomenološko metodo in eksistencialistično občutljivostjo. Posebej je izpostavila Trstenjakov koncept psihokibernetike, s katerim se je odločno zoperstavil determinizmom in redukcijam človeka zgolj na celoto bioloških in socialnih determinant.
Metod Žunec je predaval o odkrivanju osnovnih misli, ki so bile podstat nastanka posameznih besed, kar po njegovem vodi do globljega razumevanja nas samih in sveta. Dr. Kristjan Musek Lešnik, predsednik Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, je predstavil pomen vrednot za 21. stoletje in izpostavil bistveno razliko med seznami vrednot in dejanskim življenjem v skladu z določenim vrednostnim sistemom. Zgodovinar Ivan Fras je predstavil zanimivo raziskavo arhivskega gradiva, v katerem je iskal in tudi našel sledi Trstenjakovega rodu.
Simpozij je potekal pod pokroviteljstvom predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar, ki je prisotne tudi nagovorila, soorganizatorji simpozija pa so bili Občina Gornja Radgona, OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, Ustanova dr. Antona Trstenjaka ter SAZU.
