Prvi odmev na okrožnico Magnifica Humanitas

Katedra za moralno teologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je v sredo, 10. junija 2026, v Galeriji Družina pripravila konferenco Prvi odmev na okrožnico Magnifica Humanitas. Dogodek je bil posvečen prvi okrožnici papeža Leona XIV., ki v času hitrega razvoja umetne inteligence odpira vprašanja varovanja človeške osebe, njenega dostojanstva in skupnega dobrega.

Na konferenci so sodelovali prof. dr. Stjepan Baloban s Katoliške teološke fakultete v Zagrebu, prof. dr. Marko Grobelnik in prof. dr. Matjaž Gams z Inštituta Jožef Stefan, izr. prof. dr. Ivan Štuhec ter člani Katedre za moralno teologijo Teološke fakultete UL: prof. dr. Roman Globokar, doc. dr. Tadej Strehovec, asist. dr. Gabriel Kavčič in asist. dr. Štefan Hosta. Dogodek je povezoval asist. dr. Martin Perčič.

Srečanje je bilo zasnovano kot prvi strokovni odziv na okrožnico

Razprava je odprla družbenonaučne, teološko-biblične, etične, pedagoške in tehnološke vidike dokumenta ter pokazala, da Magnifica Humanitas vprašanja umetne inteligence ne obravnava zgolj tehnično, temveč predvsem antropološko in družbeno odgovorno.

V ospredju razprave so bila vprašanja človekovega dostojanstva, odgovornega razvoja novih tehnologij, vloge družbenega nauka Cerkve, pomena kritične presoje, izzivov šolstva ter etičnih meja pri uporabi umetne inteligence na področjih, ki neposredno zadevajo človeško življenje. Prispevki so pokazali, da je mogoče okrožnico brati kot povabilo k dialogu med teologijo, znanostjo, tehnologijo in širšo družbo.

Poseben poudarek je bil namenjen aktualnosti dokumenta kot družbene okrožnice, ki odgovarja na izzive sodobnega sveta – od izobraževanja in dela do politike, mednarodnih odnosov in vojne. Predavatelji so izpostavili, da papež Leon XIV. umetno inteligenco razume kot eno ključnih vprašanj našega časa, ki zahteva povezovanje tehnološkega razvoja z načeli človeškega dostojanstva, solidarnosti in skupnega dobrega. Predstavljeni so bili tudi teološki temelji okrožnice, njena navezanost na družbeni nauk Cerkve ter svetopisemske podobe, ki opozarjajo na izbiro med kulturo moči in civilizacijo ljubezni.

Razprava je obravnavala vpliv umetne inteligence na učenje, delo, družbene odnose, oblikovanje javnega mnenja in politično odločanje. Posebej so bili izpostavljeni izzivi šolstva, potreba po kritičnem mišljenju, vprašanja akademske poštenosti ter nevarnost prepuščanja pomembnih odločitev algoritmom. Pozornost je bila namenjena tudi uporabi umetne inteligence v vojaške namene, pri čemer okrožnica poudarja, da odločitev o življenju in smrti ne sme biti prepuščena tehnološkim sistemom brez moralne odgovornosti.

Konferenca je poudarila potrebo po treznem razločevanju

Umetna inteligenca prinaša pomembne razvojne možnosti, hkrati pa zahteva jasna etična merila, odgovornost in usmerjenost k skupnemu dobremu. V tem smislu okrožnica Magnifica Humanitas odpira prostor za nadaljnjo akademsko, cerkveno in javno razpravo o tem, kako naj tehnološki razvoj ostane v službi resnično človeškega življenja. Udeleženci so se strinjali, da dokument predstavlja pomemben prispevek k razumevanju sodobnih tehnoloških sprememb ter spodbuja nadaljnji dialog med teologijo, znanostjo in družbo.

Prispevki sodelujočih