Katedra za Sveto pismo in judovstvo

1. ime predmeta

SVETOPISEMSKE OSNOVE

2. predavatelj

doc. dr. Miran Špelič
doc. dr. Marijan Peklaj

3. število ur/KT

60/6

4. letnik

I.

5. cilji:

Priprava za boljše proučevanje in globlje razumevanje Svetega pisma

6. vsebina:

Sveto pismo je ena knjiga in hkrati zbirka knjig, ki je nastajala približno od začetka desetega stoletja pred Kristusom pa do konca prvega stoletja po Kristusu, večinoma v Palestini, pisali pa so jo po navdihovanju Svetega Duha v glavnem Judje ali judovsko misleči pisci. Tako nas od njenega nastanka ločujejo velike časovne, krajevne in miselne razdalje. SP osnove pomagajo premostiti te razdalje in vsebujejo: arheologijo, geografijo, inspiracijo, kanon, tekstno kritiko in hermenevtiko.

  1. Arheologija (načela, postopki, izkopavanja v Palestini).
  2. Geografija (Palestina, druge svetopisemske dežele).
  3. Inspiracija (razmerje med Bogom in piscem, pisec piše pri zavesti in ne v zamaknjenju; Bog ga podpira istočasno, ne samo vnaprej in ne šele naknadno; navdihnjeni so vsi, ki ustvarjalno delujejo pri nastanku knjige, sad navdihnjenja so verske resnice in nravne vrednote).
  4. Kanon (judovski, katoliški, protestantski, protokanon in devterokanon, pravoslavni, apokrifi, stari prevodi, novi prevodi).
  5. Tekstna kritika (imena knjige, pisalne podlage, pisave, jeziki, rokopisi, tiskane izdaje, Kumran, presojanje tekstov, kodeksi).
  6. Hermenevtika (historiografska, strukturalna, politična, ekzistencialna, pozitivistična, psihoanalitična; dobesedni in nadbesedni pomen, zgodovinski pregled, literarne vrste).

7. metoda dela:

Predavatelj predstavi in razloži nakazano snov in za vajo pokaže na vplive, ki jih imajo obravnavani podatki na nastanek in ohranjanje, na prevajanje in razlaganje svetih besedil, in tako uvaja slušatelje v branje in razumevanje Svetega pisma.

8. obveznost slušateljev:

Slušatelji morajo sodelovati pri vajah z iskanjem in odkrivanjem vprašanj in izzivov, ki se skrivajo v besedilih.

9. literatura:

Obvezno:
Sveto pismo,
F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1992; Svetopisemski vodnik, Koper 1984;
Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma, Koper 1994;
Biblijski atlas, Ljubljana 1990;
The Jerome Biblical Commentary: Biblical Archaeology (653-670), Biblical Geography (633-652), Inspiration and inerrancy (499-514), Canonicity (515-534), Texts and Versions (561-589), Hermeneutics (605-623).

10. način preverjanja:

Ustni ali pisni odgovor na vprašanja iz predhodno določenega seznama vprašanj.


1. ime predmeta

UVOD V SVETO PISMO

2. predavatelj

doc. dr. Mirjana Filipič

3. število ur/KT

60/5

4. letnik

I.

5. namen predmeta:

Predstaviti korpus besedil Stare in Nove zaveze v njegovi raznolikosti in razvejanosti. Prikazati osnovna spoznanja o tem, kako so ta besedila v zgodovini nastajala in dobivala sedanjo obliko in obseg.

6. cilji:

Slušatelj naj bi pri tem predmetu dobil osnovne informacije o nastanju svetopisemskih besedil v zgodovini. Ob konkretnih tekstih naj bi se seznanil z različnimi skupinami teh besedil, spoznal njihove značilnosti in se tako pripravil na eksegezo in biblično teologijo.

7. vsebina:

Kratek pregled zgodovine Izraela in vzporedno nastajanje Stare zaveze. Judovska in krščanska delitev Stare zaveze. Vprašanje devterokanoničnih knjig in apokrifov. Mojzesovo Peteroknjižje (Pentatevh). Vsebinska enotnost in kritika glede avtorstva in časa nastanka. Različne teorije, posebej teorija o štirih virih. Oblikovne in teološke značilnosti posameznih virov. Knjige zgodnjih prerokov: predstavitev nekaterih knjig ob branju značilnih odlomkov. Knjige poznejših prerokov: splošno o preroštvu v Izraelu in predstavitev nekaterih knjig ob branju značilnih odlomkov. Spisi: najprej splošno o modrostnem slovstvu Stare zaveze, potem predstavitev nekaterih knjig in branje značilnih odlomkov. Predstavitev uvoda v Novo zavezo. Definicija evangelijev. Število evangelijev, apokrifi. Sinoptični evangeliji in njihov odnos do Janezovega evangelija. Metode v proučevanju zgodovinske verodostojnosti evangelijev. Prazgodovina evangelijev: oblikovanje evangeljskega izročila, ustni slog, prva apostolska pridiga. Delo evangelistov in redaktorjev. Demitizacija evangelijev. Evangeliji in Kumran. Značaj, zgradba, teološko sporočilo, čas in kraj nastanka posameznih evangelijev.

8. metoda dela:

pri predavanjih se predstavljajo načelna vprašanja o svetopisemskem slovstvu in načinu njegovega nastajanja v času in prostoru. Pri nekaterih besedilih, npr. pri Pentatevhu slušatelji in slušateljice sodelujejo tako, da sami pripravijo kako temo.
Vaje so predvsem uvajanje v nekatere osnove svetopisemske hebrejščine za Staro zavezo in svetopisemske grščine za Novo zavezo. Tu je poseben poudarek na rednem pisanju testov.

9. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih in pri vajah. Vsak mora napisati kratek spis na temo iz Nove zaveze.

9. literatura:

H. Cazelles s sodel., Uvod v Sveto pismo stare zaveze, Celje 1975; W. J. Harrington, Uvod u Stari zavjet, Zagreb 1977; F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1992; E. Zenger idr., Einleitung in das Alte Testament, Stuttgart 1995; F. Rozman, Evangeljska harmonija, Ljubljana 1993; F. Rozman, Razloženi evangeliji (zlasti uvod, str. 10-90), Ljubljana 1995; W. J. Harrington, Uvod u Novi zavjet, Zagreb 1973.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti. Poseben pisni kolokvij iz svetopisemskega jezika kot pogoj za izpit.


1. ime predmeta

UVOD V SVETO PISMO IN JUDOVSTVO

2. predavatelj

doc. dr. Marijan Peklaj,
doc. dr. Mirjana Filipič

3. število ur/KT

90/9

4. letnik

I. - dvopredmetni program

5. cilji:

Podati osnovne informacije o nastanku svetopisemsih besedil. Ob konkretnih tekstih se študent seznani z različnimi skupinami teh besedil, spozna njihove značilnosti in se tako pripravi na eksegezo in biblično teologijo. Predstaviti kratek pregled zgodovine judovske biblične eksegeze, ki tvori talmudsko knjiženost, ter izbor besedil iz talmudske in midraške knjiženosti. Slušatelji se seznanijo z razlogi in okoliščinami nastanka judovske zunajbiblične književnosti, z njeno metodo, osnovnimi pojmi ter z vsebino izbranih besedil.

6. vsebina:

Kratek pregled zgodovine Izraela in vzporedno nastajanje Stare zaveze. Judovska in krščanska delitev Stare zaveze. Mojzesovo Peteroknjižje (Pentatevh). Knjige zgodnjih prerokov: splošno o preroštvu v Izraelu in predstavitev nekaterih knjig ob branju značilnih odlomkov. Spisi: najprej splošno o modrostnem slovstvu Stare zaveze, potem predstavitev nekaterih knjig in branje značilnih odlomkov. Definicija evangelijev. Stevilo evangelijev, apokrifi. Sinoptični evangeliji in njihov odnos do Janezovega evangelija. Prazgodovina evangelijev: oblikovanje evageljskega izorčila, ustni slog, prva apostolska pridiga. Delo evangelistov in redaktorjev. Značaj, zgradba, teološko sporočilo, čas in kraj nastanka posameznih evagelijev. Zgodovina judovske eksegeze in njeno zapisovanje; predstavitev Mišne v Jeruzalemskem in Babilonskem talmudu, halaha in hagada: izreki očetov ter izbrana besedila o etiki, poslovanju, pravnih zadevah, zakonskem in družinskem življenju, učenju, zdravju, običajih in verovanjih, itd.

7. metoda dela:

Pri predavanjih: prestavitev načelnih vprašanj o svetopisemskem slovstvu in načinu njegovega nastajanja v času in prostoru; razlaga ključnih besedil. Pri vajah: uvajanje v nekatere osnove svetopisemske hbrejščine za Staro zavezo in svetopisemske grščine za Novo zvezo.

8. povezanost z drugimi predmeti:

Predmet je povezan zlasti s predmetoma Eksegeza in teologija Stare zaveze in Eksegeza in teologija Nove zaveze. Judovstvo je delno povezano tudi s temeljnimi filozofskimi in teološkimi vsebinami.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje na predavanjih in pri vajah. Vsak mora napisati kratek spis na temo iz Nove zaveze. Pri vajah iz svetopisemskega jezika sprotno učenje in pisanje tekstov.

10. literatura:

M. Peklaj, Set expresions in the Pentateuch: a challenge for the new Slovenian translation of the Bible, v: P. Weiss (ur.), J. Krašovec (ur.). Interpretation of the Bible, Ljubljana - Sheffield 1998, 1109-1115;
M. Peklaj, Biblična geografija z arheologijo, Ljubljana 1997;
M. Peklaj, Nova zaveza v Stari zavezi, v: BV 54 (1994), 193-199;
M. Peklaj, Pregled starozavezne zgodovine, Ljubljana 1985;
M. Peklaj, Zgodovinska resničnost Svetega pisma, v: BV 39 (1979), 180-192;
T. S. Večko, Vojna in mir v Svetem pismu: večplastnost svetopisemskega pojmovanja vojne, v: Tretji dan, 30 (2001), št. 5, 2-11;
T. S. Večko, Žena v Bibliji, v: Božja beseda danes, 8 (2001), št. 2, 6-9;
T. S. Večko, Začetki izraelskega kraljestva: zavrženje in izvolitev, v: BV 58 (1998), 267-280;
T. S. Večko, J. Krašovec, Divine and human faithfulness: general observations and the place of the concept in the Psalms, (Biblische Notizen, 10), Munchen 1995;
T. S. Večko, Pomen pojmov emet in emunah v knjigi Psalmov, BV 41 (1981), 27-55;
H. Cazelles s sodel., Uvod v Sveto pismo stare zaveze, Celje 1975;
W. J. Harrington, Uvod u Stari zavjet, Zagreb 1977;
E. Zenger idr., einleitung in das Alte Testament, Stuttgart 1995;
E. Veber (prev.), Talmud, Beograd 1990;
J. Zupet (prev.), Izreki očetov, (skripta), Ljubljana 2001;
J. Krašovec (ur., prev.), Biblični leksikon: ob štiristoletnici Dalmatinove biblije, Celje 1984;
Encyclopaedia Judaica I-XV, jeruzalem 1972-1982;
A. Unterman, Judovstvo, Ljubljana 2001.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti. Poseben pisni kolokvij iz svetopisemskega jezika kot pogoj za izpit.


1. ime predmeta

EKSEGEZA NOVE ZAVEZE - EVANGELIJI

2. predavatelj

doc. dr. Maksimilijan Matjaž

3. število ur/KT

90/8

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Predstaviti osnovne zgodovinske in literarne značilnosti posameznih evangelijev ter njihove temeljne teološke poudarke.

6. cilji:

Intenzivno branje tekstov; seznaniti slušatelja z eksegetskimi metodami in ga uvesti v njihovo praktično uporabo; slušatelj naj bi zmogel strokovno metodološko analizirati biblični tekst in argumentirano predstaviti določeno teološko temo.

7. vsebina:

Besedilo, struktura in teološki poudarki štirih evangelijev: Mr: vprašanje glede Jezusove identitete kot vodilna tema evangelija, analiza literarne zgradbe in posameznih odlomkov (1,21-28; 4,35-41; 8,27-9,8), študij posameznih tem (Mesija, Sin človekov, učenci) in paradigem (hodos, eksousia, didaskalos, paradidomi); Mt: analiza literarne zgradbe in posameznih enot (1-2; 5-8), Matejeva uporaba starozaveznih literarno-teoloških motivov, študij posameznih tem (nebeško kraljestvo, pravičnosti); Lk: teološko izhodišče, namen in literarna zgradba; analiza posameznih enot (1-2; 15); kristologija Lk – Jezus Odrešenik ubogih; Jn: idejno ozadje, namen in analiza literarne zgradbe; odnos do sinoptičnih evangelijev, analiza posameznih odlomkov (1,1-18; 2,1-11; 4,1-41; 11,1-12,11) in paradigem (logos, fos, vino, voda, resnica). Študij pripovedi o trpljenju in vstajenju (Mr 14-16; Mt 26-28; Lk 22-24; Jn 18-21).

8. metode dela:

Pri predavanjih se predstavi najprej koncept posamezne enote, nato pa se eksegetsko analizira posamezni tekst ali temo s poudarkom na sinhroničnih ekse. metodah; v delu ure so slušatelji povabljeni k aktivnemu sodelovanju. V okviru predavanj se izvajajo tudi vaje, ki potekajo v obliki pisnih testov, dela po skupinah in nastopov.

9. obveznosti slušateljev:

Pričakuje se redna prisotnost na predavanja in vajah, ki so za vse obvezne; do konca leta pripravi slušatelj pisno egsegetsko nalogo. Slušatelj mora obvladati osnovne principe esksegetskih metod, vsebino posameznih evangelijev ter argumentirano predstaviti določeno biblično temo.

10. literatura:

R. Brown in dr. ur., The Jerome Biblical Commentary; J.B. Green in dr. ur., Dictionary of Jesus and the Gospels, InterVarsity Press, Leicester 1992; M. Matjaž, Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus, Echter (FzB 91) Würzburg 1999; isti, ˇKristološki pomen motiva strahu v Markovem evangelijuď, v: BV 60 (2000), 407-425; 61 (2001); F. Rozman, Razloženi evangeliji, DZS, Ljubljana 1995; isti, ˇTeološki poudarki Lukovega evangelijaď, v: BV 40 (1980), 72-88; isti, ˇZveličavne resnice Jezusove mladostiď, v: BV 37 (1977), 494-525; K. Stock, Jezus - veselo oznanilo. Razmišljanja ob Markovem evangeliju, SZ, Maribor 2000.

11. način preverjanja:

pisni kolokviji – vaje med letom ter zaključni ustni izpit.


1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE I (ZGODOVINSKE KNJIGE)

2. predavatelj

doc. dr. Marijan Peklaj,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur/KT

60/5

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Poglobitev v značilne odlomke iz Pentatevha in s tem dobiti osnove za razlaganje pripovednih delov Stare zaveze.

6. cilji:

Ob pomoči komentarjev naj bi slušatelj pridobil sposobnost razlikovanja posameznih slovstvenih celot in se naučil ob konkretnem besedilu postavljati prava vprašanja: jezikovna, zgodovinska, literarna in teološka.

7. vsebina:

Predstavitev predmeta, metode in slovstva, zlasti komentarjev, ki jih je treba brati ob razlagi pri predavanjih. Svetopisemska prazgodovina. Jahvist in duhovniški vir; pripovedi in rodovniki. Uvod v duhovniško pripoved o stvarjenju (1 Mz 1,1-2,4a); Uvod v jahvistično pripoved o začetkih človeka, o prestopku in kazni (1 Mz 2,4b-3,24). Zveza s pozno starozavezno literaturo (Sir, Mdr) in z Rim 5. Uvod in razlaga pripovedi v 1 Mz 4,1-16; razlaga Kajnovega in Setovega rodovnika v 1 Mz 4,17-26. Teološki razmislek o napredovanju civilizacije in napredovanju greha. Božji sinovi in človeške hčere (1 Mz 6,1-4). Pripoved o babilonskem stolpu (1 Mz 11,1-9). Razlaga in teološki razmislek v zvezi z Apd 2. Abrahamov poklic (1 Mz 12,1-9) kot zveza med svetopisemsko prazgodovino in zgodovino. Abrahamova daritev (1 Mz 22,1-19). Zgradba 2. Mojzesove knjige (Eksodusa); njeno mesto v Pentatevhu in v Staro zavezi. Razlaga uvodnega odlomka (2 Mz 1,1-7) in zveza z Genezo. Stiska v Egiptu in Mojzesovo rojstvo (2 Mz 1,8-2,10), beg v Midjan (2 Mz 2,11-25), poklic, razodetje Božjega imena in poslanstvo (2 Mz 3,1-4,17); pot v Egipt in prvo srečanje s faraonom (2 Mz 4,18-6,1); drugi Mojzesov poklic in rodovnik (2 Mz 6,2-7,7); egiptovske nadloge (2 Mz 7,8-11,10); viri Pentatevha v odlomku, odmevi v Stari in Novi zavezi. Pasha, izhod in zakon o prvorojencih (2 Mz 12,1-13,16). Nastanek praznovanja, sedanja judovska pasha, zveze z Novo zavezo in s krščanskim bogoslužjem; rešitev ob Trstičnem morju (2 Mz 13,17-14,31); hvalospev (2 Mz 15,1-21); grenka voda (2 Mz 15,22-27); mana in prepelice (2 Mz 16,1-36); različna izročila; odmevi v Stari in v Novi zavezi.

8. metoda dela:

Predavanja in vaje; skupaj s predavateljem naj bi poskušali slušatelji aktualizirati teološko sporočilo svetopisemskega odlomka.

9. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih in dejavno sodelovanje s pogovorom. Deset strani komentarja kake zgodovinske knjige Stare zaveze v tujem jeziku morajo povzeti v slovenščini na vsaj pet tipkanih straneh.

10. literatura:

C. Tomić, Prapovijest spasenja, Zagreb 1977;
C. Tomić, Praoci Izraela, Zagreb 1978;
C. Tomić, Izlazak, Zagreb 1979;
A. Rebić, Stvaranje svijeta i čovjeka, Zagreb 1996;
G. von Rad, Das erste Buch Mose Genesis, Gs>ttingen12 1987;
J. Scharbert, Genesis 1-11, Würzburg 1983;
J. Scharbert, Genesis 12-50, Würzburg 1986;
J. Scharbert, Exodus, Würzburg 1989;
B. S. Childs, Exodus, London 1974.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti.


1. ime predmeta

EKSEGEZA NOVE ZAVEZE - PAVLOVA PISMA

2. predavatelj

doc. dr. Mirjana Filipič

3. število ur/KT

60/5

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Predstaviti osnovne zgodovinske in literarne značilnosti Apd in posameznih Pavlovih pisem z njihovimi temeljnimi teološkimi poudarki ter tako doseči globlje razumevanje prve cerkve in sodobne teologija.

6. cilji:

Intenzivno branje tekstov; eksegetska analiza posameznih Pavlovih pisem in biblično argumentirana predstavitev določene teološke teme; seznaniti slušatelja z nastajanjem prvih cerkvenih skupnosti, njenim verovanjem in misijonsko aktivnostjo.

7. vsebina:

Besedilo, struktura in teološki poudarki Apostolskih del in Pavlovih pisem: Apd celostno podajajo začetek, življenje in misijonsko delovanje prve cerkve, zlasti še njenih prvakov, apostolov Petra in Pavla ter vodilne vloge Sv. Duha. Študij trinajstih Pavlovih pisem: zgodovinske okoliščine njihovega nastanka in njenih naslovljencev; analiza izbranih odlomkov in tem: Pavlov evangelij; križ in vstajenje; vera upanje in ljubezen; človekova dela in Božje opravičenje; stara in nova zaveza; stari in novi človek; duh, meso in telo; svoboda in greh; sedanji in poslednji čas ter Kristusov prihod; življenje, smrt in odrešenje.

8. metoda dela:

Pri predavanjih se najprej predstavi čas, kraj in okoliščine nastanka pisma ter na kratko označi njegovo vsebino in zgradbo; analizirajo se izbrana besedila ter razloži pomen nosilnih pojmov v posameznih pismih in v kontekstu Pavlove teologije; v delu ure so slušatelji povabljeni k aktivnemu sodelovanju. V okviru predavanj se izvajajo tudi vaje, ki potekajo v obliki pisnih testov, dela po skupinah in nastopov.

9. obveznost slušateljev:

Pričakuje se redna prisotnost na predavanja in vajah, ki so za vse obvezne; do konca leta pripravi slušatelj pisno egsegetsko nalogo. Slušatelj mora poznati kronološki okvir življenja prve cerkve in Pavlovega misijonskega delovanja, vsebino posameznih pisem glavne teološke teme.

10. literatura:

J. Bizjak, Sveti Duh v prvi Cerkvi, v: Communio 10 (2000), 153-161; R. Brown in dr. ur., The Jerome Biblical Commentary; J. Drane, Pavel, Ognjišče, Koper 1987; isti, Prvi kristjani, Ognjišče, Koper 2000; A. Grabner-Haider – J. Krašovec, Biblični leksikon, Mohorjeva družba, Celje 1984; G.F. Hawthorne in dr. ur., Dictioanry of Paul and his Letters, InterVarsity Press, Leicester 1993; J. Krašovec, Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi, Mohorjeva, Celje 1998; é. Kustić, Mali ključ Svetega pisma, Slomškova založba, Maribor 2000; J. Plevnik, ˇKristusov prihod v Pavlovih pismihď, v: BV 40 (1980), 415-533; isti, ˇPomen vstajenske skrivnosti v 1 Kor 15ď, v: BV 37 (1977), 479-493; C. Tomić, Pavao – apostol naroda, Zagreb 1995; D. Wenham, Paul: Follower of Jesus or founder of Chrsitianity?, Bermans Publishing 1995.

11. način preverjanja:

pisni kolokviji – vaje med letom ter zaključni ustni izpit.


1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE II (Preroške knjige)

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur/KT

60/5

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Uvajanje v poglobljeno branje izbranih besedil iz preroškega slovstva in spoznavanje različnih eksegetičnih metod v judovstvu in krščanstvu.

6. cilji:

Osnovni cilj predmeta je, da slušatelj spozna tista preroška besedila, ki so posebno odmevna v judovskem in krščanskem izročilu. Predvsem mora ugotoviti, kako preroki opisujejo dogodek svojega preroškega poklica, kako utemeljujejo svoje kritično stališče do ravnanja voditeljev v kočljivih zgodovinskih okoliščinah in kako v mesijanskih ali eshatoloških obljubah sporočajo upanje za prihodnost.

7. vsebina:

1.

Preroki, ki so delovali v 8. stoletju pr. Kr.: Amos, Izaija, Mihej in Ozej. Posebno natančno in primerjalno se obravnava poročilo o Izaijevem preroškem poklicu (Iz 6), opis slovitih Izaijevih mesijanskih govorov (Iz 7; 8,23-9,6; 11,1-9) in Ozejevo avtobiografsko poročilo o simboličnem pomenu prerokovega zakona (Oz 1-3).

2.

Preroki, ki so delovali v 7. stoletju in v začetku 6. stoletja pr. Kr.: Sofonija, Nahum, Habakuk, Jeremija, Ezekiel, Drugi Izaija (Iz 40-55). Težišče je na Jeremiju, Ezekielu in Drugem Izaiju.

  1. Izbor besedil iz Jeremijeve knjige: poročilo o Jeremijevem poklicu (Jer 1,4-10), Jeremijeve izpovedi (Jer 12,1-6; 15,10-21; 20,7-18), poročilo o Jeremijevem simbolnme znamenju izgnanstva (Jer 27-28), oznanilo o obnovi Izraela (Jer 30-35).
  2. Izbor besedil iz Ezekielove knjige: poročilo o prerokovem poklicu (Ezk 1,1-3,15), prerok kot Izraelov stražar (Ezk 3,16-21; 33,1-9), zgodovina Izraelove nezvestobe (Ezk 16; 20; 23), alegorija o dveh orlih in trti (Ezk 17), osebna odgovornost (Ezk 18), obnova Izraela (Ezk 36,16-38; 37).
  3. Izbor besedil iz Drugega Izaije: prerokov poklic (Iz 40,1-8), štirje spevi o Gospodovem služabniku (Iz 42,1-9; 49,1-6; 50,4-9; 52,13-53,12).

3.

Preroki, ki so delovali v perzijskem obdobju (538-332 pr. Kr.): Agej, Zaharija 1-8, Izaijeva apokalipsa (Iz 24-27; 34-35), Tretji Izaija (Iz 56-66), Abdija, Joel, Jona, Malahija, Zaharija 9-14.

4.

Daniel (2. st. pr. Kr.).

8. metoda dela:

Prepletanje predavanj in vaj je bistvena značilnost metodološkega pristopa.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v iskanju različnih hermenevtičnih vidikov v analizi besedil. Vsi redni slušatelji morajo do izpita pripraviti tudi nalogo na temelju strokovnih komentarjev v tujem jeziku.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996, str. 461-763;
H. Cazelles s sodelavci, Uvod v Sveto pismo Stare zaveze, Celje 1979, str. 267-390, 536-545;
Razprave o preroškem slovstvu iz Bogoslovnega vestnika.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.


1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE III (PSALMI IN MODROSTNE KNJIGE)

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur/KT

60/5

4. letnik

IV.

5. namen predmeta:

Uvajanje v poglobljeno branje izbranih besedil iz knjige Psalmov in modrostnega slovstva ter spoznavanje eksegetičnih metod v judovstvu in krščanstvu.

6. cilji:

Cilj študija knjige Psalmov je spoznavanje literarnih vrst psalmov in natančna eksegeza izbranih psalmov iz vsake zvrsti. Cilj študija modrostnega slovstva je ugotavljanje posebnosti svetopisemskega modrostnega slovstva v primerjavi z drugimi zvrstmi svetopisemskega slovstva in posebej v primerjavi z modrostnimi psalmi.

7. vsebina:

Knjiga Psalmov velja kot teološka sinteza svetopisemskih teoloških postavk, zato je osnovni kriterij izbora psalmov za natančnejšo razlago njihova teološka relevantnost znotraj primerov iste zvrsti, znotraj celotnega Svetega pisma in v zgodovini interpretacije. Izbor zajema predvsem naslednje psalme: 1, 2, 8, 18, 19, 22, 23, 29, 32, 37, 40, 45, 49, 51, 58, 68, 72, 73, 78, 82, 89, 90, 103, 104, 106, 110, 139. Nekateri psalmi so v literarnem in teološkem pogledu tako značilni, da omogočajo obširno primerjavo z drugimi ključnimi svetopisemskimi besedili: Ps 1 + Jer 17,5-8; Ps 8 in Ps 104 + 1 Mz 1-2; Ps 37 + Pregovori; Ps 45 + Visoka pesem; Ps 78 + Sod 4-5; Ps 73 + Job; Ps 89 + 2 Sam 7,1-17. Modrostne teme se pojavljajo znotraj celotnega Svetega pisma, posebno značilne so pa v knjigah, ki so v hebrejskem kanonu v skupini "Piscev", v kateri je med drugim tudi knjiga Psalmov, krščansko eksegetsko izročilo jih pa imenuje "modrostne knjige": Job, Pregovori, Pridigar. Izrazito modrostne narave sta tudi dve knjigi iz devterokanonične skupine: Knjiga modrosti in Sirah.

8. metoda dela:

Psalmi in modrostno slovstvo so posebno primerni za celosten strukturalen pristop. Natančna analiza zgradbe besedil omogoča zelo zanesljivo ugotavljanje mere tipičnosti in izvirnosti, s tem pa tudi primerjave z vsemi podobnimi temami, ki se pa v Svetem pismu pojavljajo v različnih literarnih vrstah. Narava knjig modrostnega slovstva narekuje ustrezen analitično-sintetičen pristop. Jobova knjiga je med vsemi starozaveznimi knjigami sestavljena najbolj celovito enotno glede na osnovno temo. Zato obravnava ves čas upošteva vzajemnost med celoto in med deli celote. Podobno velja za Pridigarjevo knjigo. Pregovori pa so zbirka poučnih besedil in kratkih pregovorov, zato je treba vsako enoto ustrezno analizirati znotraj njene lastne strukture, znotraj podobnih svetopisemskih in nesvetopisemskih primerov in glede na indikacije redaktorskega pristopa.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah: sodelovanje v razpravi. Vsi redni slušatelji morajo do izpita pripraviti tudi nalogo na temelju strokovnih komentarjev v tujem jeziku.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996, str. 767--1076, 1325-1445;
J. Krašovec, H. Gross in H. Reinelt, Psalmi: Besedilo in razlaga, Celje 1989;
Razprave o nekaterih psalmih in modrostnem slovstvu iz Bogoslovnega vestnika.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.


1. ime predmeta

BIBLIČNA TEOLOGIJA

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
doc. dr. Maksimilijan Matjaž,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur/KT

90/4

4. letnik

V.

5. namen predmeta:

Uvajanje v sintetično branje izbranih knjig in odlomkov iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze.

6. cilji:

Kot sklepni predmet iz področja Svetega pisma biblična teologija omogoča osredotočenje na nekatere osrednje teološke teme. Osnovni cilj predmeta je poglobljen in primerjalen študij najpomembnejših tem s posebnim težiščem na iskanju teološke vzajemnosti med obema zavezam in na ugotavljanju dopolnitve v Novi zavezi v razmerju do Stare zaveze. Teologija Stare zaveze je v tem smislu naravnana na teologijo Nove zaveze in obratno.

7. vsebina:

Nevarnost abstrakcije narekuje izbor teološko posebno pomembnih odlomkov iz Stare in Nove zaveze za sintetično primerjalno preverjanje.

  1. Teme iz Stare zaveze: zgodovinska in teološka resničnost v svetopisemski prazgodovini (1 Mz 1-11), Abrahamova prošnja za Sodomo (1 Mz 18,16-33) in njegova pripravljenost, da daruje edinca Izaka (1 Mz 22,1-19), zgled Jožefove pravičnosti (1 Mz 37-45), zakonitosti in usoda človeške zakrknjenosti (2 Mz 1-15), grožnja in obljuba o prvi Božji zapovedi (2 Mz 20,5-6; 5 Mz 5,9-10; prim. 2 Mz 34,6-7; 4 Mz 14,18; Jer 32,18-11), pomen Mojzesovega posredništva ob usodnem padcu Izraela (2 Mz 32-34), sintetična obljuba blagoslova, grožnje prekletstva in obnove po zadostitvi za krivdo v Peteroknjižju (3 Mz 26; 5 Mz 28; 30,1-10), značilnosti svetopisemskega razumevanja svete vojne (Jozue), nepremišljena prisega (Joz 9; Sod 11; 1 Sam 14,23-45), bistvo Savlove nepokorščine (1 Sam 15), teološki pomen Abigajilovega posredništva pred Davidovo nevarnostjo, da se usodno maščuje za žalitev (1 Sam 25), obljuba brezpogojne zaveze (2 Sam 7,1-16), teološki pomen pripovedi o nasledstvu (2 Sam 11,1 - 2 Kr 2,46).
  2. Teme iz Nove zaveze: pomen pojma Božje pravičnosti v Pismu Rimljanom in v Pismu Galačanom, antiteza postava / vera.

8. metoda dela:

Za izhodišče služi klasična metoda iskanja "dobesednega" pomena besedil, da bi bilo primerjalno in sintetično ovrednotenje teološkega pomena besedil zanesljivo. Težišče na primerjalnem in sintetičnem pristopu priporoča tudi upoštevanje diskusij teološko-filozofske narave znotraj celotne zgodovine judovske in krščanske hermenevtike.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v diskusiji o temeljnih teoloških vprašanjih.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996;
J. Krašovec, Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi, Celje 1998.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.


1. ime predmeta

EKSEGEZA IN TEOLOGIJA STARE ZAVEZE

2. predavatelj

doc. dr. Marijan Peklaj,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur/KT

90/7

4. letnik

II. - dvopredmetni program

5. cilji:

Usposabljati za kritično presojo jezikovnih, zgodovinskih, literatnih in teoloških vprašanj tistih besedil Stare zaveze, ki so najbolj odmevna v judovskem in krščanskem izročilu.

6. vsebina:

Predstavitev predmeta, metode in slovstva; svetopisemska prazgodovina, očaki v Kanaanu in v Egiptu, izhod iz Egipta. Izbrana besedila iz prerokov Izaija, Ozeja, Jeremija, Ezekiela in Daniela; izbrani psalmi glavnih psalmskih zvrsti in pregled ključnih tem modrostnih knjig. Izbor besedil se v skrčenem obsegu ravna po Eksegezi Stare zaveze I - III za enipredmetni univerzitetni študijsi program.

7. metoda dela:

Metoda je celostna v literarnem in teološkem pogledu. Predavanja in vaje spodbujajo iskanje temeljnega pomena besedil, njigovega simbolnega sveta, možnosti aktualizacije in metaforične razlage, razmerja med obljubo in izpolnitvijjo v mesijanskih besedilih, mesta in pomena besedil v kontekstu Nove zaveze. Natančna analiza zgradbe vesedil je naravnana na vzajemnost med deli in celoto ter na iskanje sinteze znotraj celotnega Svetega pisma.

8. Povezanost z drugimi predmeti:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v razpravi o prvotnem pomenu besedil in o možnostih aktualizacije.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v razpravi o prvotnem pomenu besedil in o možnostih aktualizacije.

10. literatura:

J. Krašovec (predstavitev prevoda in koordinator), Sveto pismo Stare in Nove zaveze; Slovenski standardni prevod, Ljubljana 1996, 1999, 2001;
J. Krašovec, Nagrada, kazen in odpuščanje, , Ljubljana 1999;
J. Krašovec, Med krivdo in spravo, , Ljubljana 2000;
J. Krašovec, Med izvirnikom in prevodi, , Ljubljana 2001;
J. Krašovec, the distinctive Hebrew testimony to renewal based on forgiveness. Z. altorient. biblische Rechtsgesch., 1999, vol. 5, 223-235;
J. Krašovec, Odločitve o jezikovnih vprašanjih ob nastajanju novega prevoda Svetega pisma, , Ljubljana 2000, 81-91;
članki v reviji Bogoslovni vestnik in komentarji po izboru predavatelja.

11. način preverjanja:

Spremstvo ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.


1. ime predmeta

EKSEGEZA IN TEOLOGIJA NOVE ZAVEZE

2. predavatelj

doc. dr. Maksimilijan Matjaž,
doc. dr. Mirjana Filipič

3. število ur/KT

90/7

4. letnik

III. - dvopredmetni program

5. cilji:

Seznaniti slušatelja z eksegetskimi metodami in ga uvesti v njihovo praktično uporabo; slušatelj naj bi zbogel strokovno metodološko brati in analizirati biblični tekst in argumentirano predstaviti določeno biblično-teološko temo.

6. vsebina:

Mr: vprašanje glede Jezusove identitete kot vodilna tema evangelija, analiza literarne zgradbe in posameznih odlomkov (1,21-28; 4,35-41; 8,27-9,8), sintetični študij posameznih tem: Mesija, Sin človekov, učenci. Mt: analiza literarne zgradbe in posameznih enot (1-2; 5-8), Matejeva uporaba starozaveznih literarno-teoloških motivov, študij posameznih tem: nebeško kraljestvo, pravičnost. Lk: teološko izhodišče, analiza posameznih enot (1-2; 15-19); kristologija Lk: Jezus Odrešenik ubogih. Jn: idejno ozadje, odnos do sinoptičnih evangelijev, analiza posameznih odlomkov (1,1-18; 2,1-11; 4,1-41; 11,1-12,11) in paradigem: logos, luč, voda, resnica); primerjalen študij pripovedi o trpljenju in vstajenju (Mr 14-16; Mt 26-28; Lk 22-24; Jn 18-21). Analiza izbranih odlomkov posameznih Pavlovih pisem in sintetično-primerjalen študij vodilnih tem: antiteza postava/vera; Pavlov evangelij; križ in vstajenje; vera upanje in ljubezen; človekova dela in Božje opravičenje; stara in nova zava; stari in novi človek; duh, meso in telo; svoboda in greh; sedanji in poslednji čas ter Kristusov prihod; življenje, smrt in odrešenje.

7. metoda dela:

Eksegetska analiza posameznih besedil s poudarkom na literarno-sinhroničnih metodah; analizirajo se izbrana besedila ter razloži pomen nosilnih pojmov v posameznih evangelijih oz. pismih ter njihov pomen v kontekstu teologije nove zaveze; v delu ure so slušatelji povabljeni k aktivnemu sodelovanju. V okviru predavanj se izvajajo tudi vaje, ki potekajo v obliki pisnih testov, dela po skupinah in nastopov.

8. Povezanost z drugimi predmeti:

Eksegeza in teologija Nove zaveze dajeta temelje vsem teološkim in pastoralnim disciplinam in sta trajno merilo njihove pristnosti.

9. obveznost slušateljev:

Pričakuje se reden obisk predavanj in vaj; slušatelj pripravi pisno nalogo eksegetske analize bibličnega odlomka ali teme.

10. literatura:

J. Krašovec (predstavitev prevoda in koordinator), Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod, Ljubljana 1996; J. Krašovec, Izročilo Svetega pisma in njegova etika, The Transmission of the Bible and its Ethics, v: G. Kocjančič (ur.). Biblije na Slovenskem: Narodna galerija, Ljubljana, 19. september 1996 - 5. januar 1997, Ljubljana 1996; J. Krašovec, Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi, Celje 1998; J. Krašovec, Psalmi v: Sveto pismo, Nova zaveza in Psalmi: Slovenski standardni prevod, Osnovna izd. Ljubljana 1999, 261-354; M. Matjaž, Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus, (Forschung zur Bibel, Bd. 91). Würzburg 1999, 365; M. Matjaž, Die Sturmstillung als markinische Wundererzählung, v: BV 56 (1996), 169-189; M. Matjaž, Kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju, v: BV 60 (2000), 407-425; M. Matjaž, Strah kot slutnja presežnega: kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju, v: BV 61 (2001), 153-165; M. Matjaž, Apokalipsa - Božja zvestoba je temelj upanja tudi za novo tisočletje, v: Tretji dan, Ljubljana 2000, 62-67; J. Drane, Pavel, Koper 1987; isti, Prvi kristjani, Koper 2000; J. B. Green in dr. ur., Dictionary of Jesus and the Gospels, Leicester 1992; A. Grabner-Haider – J. Krašovec, Biblični leksikon, Celje 1984; G. F. Hawthorne in dr. ur., Dictioanry of Paul and his Letters, Leicester 1993; Ž. Kustić, Mali ključ Svetega pisma, Maribor 2000; M. Matjaž, Kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju, v: BV 60 (2000), 407-425; 61 (2001), 153-165; J. Plevnik, Kristusov prihod v Pavlovih pismih, v: BV 40 (1980), 415-533; F. Rozman, Konkordanca Nove zaveze, Ljubljana 1997; isti, Razloženi evangeliji, Ljubljana 1995 in komentarji po izboru predavatelja.

11. način preverjanja:

Kolokviji, vaje ter zaključni izpit.

Teološka fakulteta

Poljanska cesta 4, 1000 Ljubljana
Dekanat
Tel.:
(01) 434 58 10
Faks:(01) 434 58 54

Enota v Mariboru

Slovenska ulica 17, 2000 Maribor
Tel.: (059) 080 132
Faks:(059) 080 133
referat-MB@teof.uni-lj.si



Koledar dogodkov

Avgust 2014      
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031